Plin čistejši od najboljšega premoga
Gradbišče za stavbami na Zaloški cesti je bilo dolgo skrito, danes pa tam štrlita v nebo dva v črno ogrinjalo ovita dimnika. Pričakovali bi, da bosta dimnika bela z rdečimi kolobarji, da bi se videla že na daleč. »Zaradi nizkih temperatur so ju oblekli, da ne bi prva roka barve zmrznila in razpokala,« je pojasnil dr. Marko Agrež, tehnični direktor Energetike Ljubljana, pod okrilje katere spada tudi enota TE-TOL na Toplarniški ulici.
Gre za kombinirano postrojenje, ki iz premoga in od leta 2008 tudi biomase proizvede na leto dobrih 1100 gigavatnih ur (GWh) toplotne energije, 300 GWh električne energije in 150 GWh pare. Če kot laiki gledamo izplen obratovanja, potem gre za zelo sodobno postavitev termoelektrarne in toplarne, saj poleg elektrike s toploto ogreva kar 60.600 gospodinjstev oziroma stanovanj v Ljubljani, to je kar 48 odstotkov vseh stanovanj v prestolnici.
Cena ostaja enaka
To je pravzaprav edina tako velika in sodobna multiproduktna toplarna v Sloveniji, saj vse druge termoelektrarne, kot sta na primer TE Šoštanj ali TE Brestanica, in jedrska elektrarna Krško ostanek toplote po proizvodnji električne energije spustijo v okolico.
Na vhodni strani pa je glede uporabe energenta za soproizvodnjo električne in toplotne energije enota TE-TOL potrebna okoljske posodobitve, saj za proizvodnjo na leto porabi kar 85 odstotkov oziroma okoli 300.000 ton sicer kakovostnega premoga z zelo nizko vsebnostjo žvepla in pepela, in »le« okoli 15 odstotkov biomase. Z letno porabo več kot 100.000 ton lesne biomase je že zdaj največja porabnica biomase v energetske namene v Sloveniji, njen delež pa iz leta v leto povečujejo.
Prav zaradi potrebne in želene ekološke posodobitve, ki naj bi zmanjšala porabo premoga, so že pred 20 leti začeli načrtovati zamenjavo dveh najstarejših premogovnih blokov s kotli na zemeljski plin, ki je učinkovita in bistveno čistejša energija od najboljšega premoga.
Trajalo je polnih 15 let, da je leta 2017 agencija za energijo sklenila dogovor z Energetiko Ljubljana o vključitvi investicije v plinsko-parno enoto (PPE-TOL) v podporno shemo za visoko učinkovito soproizvodnjo energije. Leta 2019 je Energetika Ljubljana na podlagi razpisa podpisala pogodbo z grškim podjetjem Mytilineos S.A. za dobavo in postavitev dveh plinskih turbin in parnih utilizatorjev, ki predstavljajo glavno tehnološko opremo (LOT1), in sicer za 118 milijonov evrov. Dela so potekala brez večjih težav, vse do splošne zapore gibanja zaradi epidemije covida. Zato so rok za dokončanje investicije z aneksom preložili za slabo leto.
Kot nam je zagotovil Agrež, so dela resnično pri koncu: »Zgrajenega je 95 odstotkov vsega postrojenja. Smo v fazi tako imenovanega hladnega testiranja opreme, uspešno smo preizkusili tesnjenje večine napeljav. Povejmo še to, da se omenjena cena 118 milijonov evrov, kljub zamikom in težavam pri delu zaradi epidemije, do danes ni spremenila.« Temu se lahko le čudimo, saj so dodatni aneksi, to je obračunavanje dodatnih del pri projektih, v samostojni državi postali slovenska folklora.
Več kot sto kilometrov
cevi in kablov
Plinsko-parna enota Termoelektrarne toplarne Ljubljana (PPE-TOL) je pravzaprav termoelektrarna na plin z dvema plinskima turbinama, ki poganjata električna generatorja, postavljena v dveh linijah pod omenjenima dimnikoma. Siemensovo postrojenje vzbuja zaupanje, saj gre za preverjeno nemško tehnologijo. Vendar pa je od klasičnih termoelektrarn PPE-TOL drugačna v nadaljevanju. V primerljivi s Termoelektrarno Brestanica se toplota, ki nastane v procesu zgorevanja v plinski turbini, odvede skozi dimnik neposredno v okolico, kjer se ohladi. Temperatura dimnih plinov pri izstopu iz dimnika presega 500 stopinj Celzija, zato si laiki težko predstavljamo, kolikšne količine energije se tako nekoristno izgubijo v okolico. V PPE-TOL pa se linija za generatorjem nadaljuje v ogromen kotel, kjer se zbira odpadna toplota, tej sledi parna turbina s še enim generatorjem za proizvodnjo elektrike, vzporedno pa proizvaja ogromne količine ogrevalne toplote za vročo vodo daljinskega ogrevanja. Zgolj s proizvodnjo elektrike bi termoelektrarna v kombiniranem ciklu dosegla 58-odstotno učinkovitost pri porabi vložene energije, pri soproizvodnji toplote pa bo presegla 85-odstotno učinkovitost.
Tako bo nova PPE-TOL proizvedla do 850 GWh električne energije, kar je dvakrat toliko kot v starem postrojenju na premog.
Na Toplarniški ulici je v ogromnih prostorih okoli dimnikov gradbišče, kjer kontrolne lučke že gorijo, nadzorniki, možje v rumenih brezrokavnikih s čelado na glavi, pa si ogledujejo napeljave in preverjajo potek del. Na vprašanje, koliko kilometrov cevi in kablov je položenih v PPE-TOL, je Agrež odgovoril: »Zagotovo več kot sto kilometrov.« Ustavili smo se pri generatorju, sredici vsake elektrarne, in se čudili, kako je majhen. Gre za jekleno napravo hruškaste oblike, veliko le nekaj kubičnih metrov, kar je tisočina vsega postrojenja naokoli. Morda še bolj zanimivo je bilo doživetje, ko smo vstopili v ne prav veliko sobano, recimo, da je merila okoli 70 kvadratnih metrov, kjer so v nadstropjih namestili jeklene police in nanje položili za palec debele črne kable. Kdo bi se tu znašel.
Ključna razvojna cilja Energetike Ljubljana do leta 2030 sta razogljičenje daljinskega energetskega sistema in povečanje samopreskrbe. PPE-TOL bo na poti v zeleni prehod trenutno največji korak, saj bo omogočil 70 odstotkov manjšo porabo premoga. Z naložbo v dva nova kotla na biomaso bodo njeno porabo povečali za kar 100 odstotkov, z izgradnjo sežigalnice pa omogočili umik še preostanka premoga, predvsem pa prestolnici zagotovili večinsko samopreskrbo z energenti: tretjina lesna biomasa, tretjina odpadki, tretjina plin, preostanek energije pa nameravajo zagotoviti z uporabo termosolarne in hidrotehnologije. V primeru visoke cene ali pomanjkanja plina bodo lahko kurili ekstra lahko kurilno olje.
