Foto: BoBo
Foto: BoBo

Poslanci SDS-a so v parlamentarni postopek vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi. V SDS-u namreč nasprotujejo večanju števila ministrstev. Stranke novonastajajoče koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so predlagale spremembe zakona o vladi z namenom reorganizacije prihodnje vlade. Ta bo imela 19 ministrstev in en vladni urad, kar so tri ministrstva več kot v mandatu dosedanje vlade.

Sorodna novica SDS s predlogom za posvetovalni referendum o spremembah zakona o RTV Slovenija

Predlogu zakona o vladi sicer nasprotujejo tudi v NSi-ju, a predloga za razpis posvetovalnega referenduma niso podpisali, saj menijo, da je organiziranje delovanja vlade stvar vsakokratne koalicije, so navedli za STA. Glede na izzive, ki čakajo Slovenijo pa ocenjujejo, da ni pravi čas, da bi se državna administracija več kot pol leta ukvarjala sama s seboj, in ne z reševanjem realnih problemov.

Zdravko Počivalšek, predsednik stranke Konkretno pa je prek Twitterja zapisal: “Slovenci so izrazili željo po drugačni politiki. Naj se čim prej postavi nova vlada. Imajo program; naj se začne izvajati. Ocenjujmo jih po konkretnih rezultatih.”

DZ na svoji prvi izredni seji v novem sklicu zaradi vloženega predloga za razpis posvetovalnega referenduma tako še ni glasoval o predlaganih spremembah zakona o vladi, so pa poslanci o njem opravili razpravo.

Prihodnji koalicijski partnerji: Novo vlado bomo imeli do 3. junija

Na predlog razpisa posvetovalnega referenduma se je odzval prihodnji mandatar Robert Golob. "Konstruktivna opozicija je videti tako, da skuša preprečiti kateri koli korak." Dejal je, da opoziciji ne bo uspelo, da bi zaustavila formiranje nove koalicijske vlade. "Šli bomo po nekoliko drugačni poti, vendar enako hitro. Formiranje ostaja za 3. junij."

Golob je napovedal, da bodo ministrski kandidati, ki so po veljavnem razrezu ostali brez resorja, na obstoječih ministrstvih prevzeli vlogo državnih sekretarjev. "Ne bomo izgubili niti dneva," je dejal. Oblikovanje vlade, kot so si jo zamislili, pa pričakuje v roku 45 dni, saj lahko DZ o predlogu za referendum odloča šele po 30 dneh. Šele po zavrnitvi predloga za referendum je namreč mogoče glasovanje o predlogu zakona.

Treh novih ministrstev za zdaj ne bo

Drugačna pot do nove vlade torej pomeni odlog ustanovitev novih ministrstev. "Ministrstva bomo vzpostavili po starem razrezu, kar omogoča trenutni zakon. Sam bom začasno prevzel resor za delo in socialne zadeve. Ministrstvo za solidarno prihodnost je bilo za okoli 45 dni odloženo," je v izjavi za javnost pojasnil koordinator Levice Luka Mesec. Kot je dodal, bo podnebni resor ostal na področju infrastrukture, ki ga bo vodil minister Bojan Kumer. Minister Igor Papič pa bo vodil šolstvo in šport. "Načrt je, da se preostali trije ministri pojavijo na teh ministrstvih kot državni sekretarji. Prenos na samostojna ministrstva bo sledil pozneje," je pojasnil Mesec.

"Poražencem, ki nočejo zapustiti oblasti, bomo pomagali, da bodo 3. junija zapustili vladne prostore. Vložitev posvetovalnega referenduma je zanimiv fenomen, ki se še ni zgodil v zgodovini. To ni manever, ki bi preprečil, da se vlada ne vzpostavi v roku," je še zatrdil Golob. Glede možnosti zlorabe instituta referenduma je dejal, "da je čisto mogoče, da bomo imeli stanje permanentnih referendumov". Podpis koalicijske pogodbe med prihodnjimi koalicijskimi partnerji je sicer predviden za torek, je še napovedal Golob.

"Vlada v odhajanju namerno zaustavlja napredek Slovenije, ne priznava volitev, ne priznava izida in ponižuje državljane Slovenije, ki so dali glas drugi vladi. Delo bomo začeli 3. junija," pa je dejala predsednica SD-ja Tanja Fajon.

Kdo so ministrski kandidati?

Prihodnja koalicija govori o učinkovitosti, v SDS-u in NSi-ju menijo nasprotno

Poslanci so na prvi izredni seji opravili razpravo. Poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta je v imenu predlagateljev povedala, da je cilj sprememb zakona o vladi vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo, saj bodo ministrstva vitkejša ter zato bolj operativna in odzivna. Finančnih posledic po njenih besedah ne bo, saj bodo ministrstva delovala znotraj že določenih finančnih okvirov. Prav tako ne bo dodatnega zaposlovanja kadrov, "kot si ga je z nekaj stotimi razpisanimi delovnimi mesti v javni upravi privoščila tik pred odhodom sedanja vlada".

Najbolj kritični do predloga so bili v SDS-u, saj je vodja poslancev Danijel Krivec prepričan, da se je "število in razrez ministrstev delal na podlagi interesov strank in posameznikov prihodnje Golobove koalicije". Po njegovih besedah se posamezna področja umetno delijo, združujejo in prenašajo med ministrstvi. Podobno kritiko so izrazili tudi v NSi-ju. Kot je dejala Vida Čadonič Špelič, ima sicer vsaka koalicija pravico, da si oblikuje vlado, a so do takšnega povečanja vseeno zadržani. Dejala je, da bi bilo bolje, če bi nova vlada najprej zasedla obstoječa ministrska mesta in spoznala njihove vsebine.

Še posebej jih moti ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ki je po besedah Krivca "umetno ustvarjen in konfuzen", Vida Čadonič Špelič pa je izpostavila pojem ekonomske demokracije, ki lahko pomeni oživljanje modela samoupravljanja iz prejšnje države.

Poslanka GS-ja Lena Grgurevič je po drugi strani prepričana, da nekateri poslanci ne razumejo ali nočejo razumeti nalog in ciljev ministrstva za solidarno prihodnost. Podarila je še, da so se volivci odločili za nove ideje, novo energijo in predvsem nov način dela in ravnanj.

"Po rušilnem cunamiju vlade Janeza Janše potrebujemo čimprejšnjo stabilizacijo razmer v državi in sprejetje ukrepov in zakonov, ki bodo vodili k ponovni okrepitvi socialne države, obnovi demokracije in s tem k izboljšanju standarda in kakovosti življenja ljudi," pa je dejala poslanka Levice Nataša Sukič. Novo ministrstvo za solidarno prihodnost pa bo po njenih besedah "poskrbelo za vse tisto, kar je bilo v preteklih desetletjih spregledano ali pa povsem zanemarjeno".

Da predlog sledi cilju vzpostavitve učinkovite organizacijske strukture ministrstev, je poudaril vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik. Operativna vlada je po njegovih besedah potrebna za to, da se čim hitreje odzove na problematiko zdravstvenega sistema, vzpostavitev dialoga s sindikati in delodajalci, na problematiko podnebnih sprememb ter za hitrejši regionalni razvoj.

Kot je še poudaril, ima vsaka nastajajoča koalicija možnost sama sestaviti vlado, izbrati število ministrstev in zastaviti pot, po kateri bo šla, čemur da je namenjenih tudi prvih 100 dni vladanja. "Trenutna opozicija pa nagaja in že na začetku kaže svoj način delovanja v štirih letih, kar je za nas nesprejemljivo in verjetno s tem kažejo, da so nezadovoljni z volitvami in tudi izidom, a se bodo morali prej ko slej s tem sprijazniti," je dodal.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec meni, da gre za zavlačevanje postopkov. Zakon o vladi po njegovem mnenju ni stvar, za katero bi bilo potrebno preverjanje volje ljudstva, predvsem ne tik po volitvah, "ko so se ljudje odločili in povedali, komu zaupajo".
Zahteva za posvetovalni referendum bo po njegovem mnenju postopke oblikovanja vlade zavlekla za kakšen mesec. Zavlačevanje opozicije pa je načrt odhajajoče vlade, "kupovanje časa, da nadaljujejo te svoje koruptivne zadeve, saj lahko vidimo razpise in kadrovanja, ki se še odvijajo", je dejal. "To so še zadnji izdihljaji te vlade in seveda si želijo čim daljši čas," je dejal Vatovec.

O predlogu zakona o vladi poslanci zaradi vloženega predloga za razpis referenduma niso glasovali, so pa zavrnili dopolnili SDS-a, s katerima so med drugim predlagali skrajšanje roka za uskladitev z zakonom o državni upravi.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

SDS skrbita "neracionalna širitev in koordinacija"

Vodja poslancev SDS-a Krivec je v izjavi pred začetkom izredne seje dejal, da se bodo o vložitvi referenduma odločili po opravljeni razpravi. A so pohiteli in predlog vložili še pred koncem razprave. Krivec je pojasnil, da želijo pri na novo nastajajoči vladi "mogoče spodbuditi kakšen razmislek in mogoče bodo kakšnega kandidata tudi zamenjali". Katerega, ni želel komentirati, poudaril pa je, da želijo omogočiti "malo več razmisleka", saj je število ministrstev po njihovem mnenju nesprejemljivo.

Državnemu zboru tako predlagajo, da se na posvetovalnem referendumu zastavi vprašanje: "Ali ste za to, da se poveča število ministrstev in da zato Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, EPA 37-IX?"

Kot neprimerno ocenjujejo ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ker menijo, da so vse njegove pristojnosti že zajete v okviru resorja ministrstva za delo in ministrstva za zdravje. Prav tako menijo, da je neprimerna umeščenost športa v resor ministrstva za gospodarstvo in umestitev inovacij pod resor šolstva, "kamor umeščamo področje znanosti, nikakor pa ne inovacij, ki so povsem druga kategorija in vsebinsko sodijo v resor ministrstva za gospodarstvo". Po njihovem mnenju bodo resorji ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za visoko šolstvo ter ministrstva za okolje "zaradi obsega in pretirane raznolikosti nalog" težko obvladljivi.

"Iz predloga zakona o vladi, ki so ga v parlamentarni postopek vložili Gibanje Svoboda, SD in Levica, se kaže neracionalna širitev števila ministrstev, katerih koordinacija bo zaradi njihovega obsega precej zahtevnejša, posledično pa bo manjša tudi učinkovitost opravljanja nalog v posameznih resorjih, saj bo (pre)obširna državna uprava težko obvladljiva tudi z vidika nadzora, veliko zmede pa bo povzročene tudi pri razumevanju in delitvi pristojnosti med dosedanjimi in novoustanovljenimi ministrstvi," so še zapisali.

SDS vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi
Evropski poslanec bo Matjaž Nemec

Poslanci so potrdili mandat evropskega poslanca Matjažu Nemcu, ki bo na tej funkciji nasledil predsednico SD-ja Tanjo Fajon. Tej je namreč z izvolitvijo v državni zbor funkcija v Evropskem parlamentu prenehala, saj funkciji nista združljivi.

Od navzočih 82 poslancev jih je 81 glasovalo za, eden pa proti.