Milanović je predlagal, naj Hrvaška blokira vstop obeh držav v Nato, dokler v BiH-u ne spremenijo volilnega zakona in s tem preprečijo, da bi številčnejši Bošnjaki preglasovali tamkajšnje Hrvate. V ponedeljek je od predstavnikov Hrvatov v BiH-u zahteval, naj tudi sami jasno povedo, ali se strinjajo z njegovo politiko, da bi jo lahko nadaljeval. Foto: EPA
Milanović je predlagal, naj Hrvaška blokira vstop obeh držav v Nato, dokler v BiH-u ne spremenijo volilnega zakona in s tem preprečijo, da bi številčnejši Bošnjaki preglasovali tamkajšnje Hrvate. V ponedeljek je od predstavnikov Hrvatov v BiH-u zahteval, naj tudi sami jasno povedo, ali se strinjajo z njegovo politiko, da bi jo lahko nadaljeval. Foto: EPA

"Požvižgamo se nanj in na njihov denar, gre za izsiljevanje," je dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki sicer nima uradnih pooblastil, da bi tudi dejansko Hrvaška vložila veto na vstop Švedske in Finske v Nato v zameno za spremembo volilne zakonodaje v BiH-u, poroča portal index.hr.

Švedski evroposlanec Charlie Weimers se je na Milanovićevo izjavo odzval z novo grožnjo, in sicer švedskim vetom na pridobitev finančnih sredstev iz evropskih skladov.

Milanović je zato Weimersa označil za "zabitega islamofoba", za "fašista" in "zadnjo smet, ki naj kar odnese ta umazani denar. On bo grozil Hrvaški." Ob tem je dodal, da bolj kot Hrvaško poslušajo Turčijo, ki je prav tako zagrozila z vetom. "Znašli smo se v položaju, ki ga še nismo imeli. Ambasador bi moral biti nevtralen."

Hrvaški portal Index.hr ga je vprašal, kaj je imel s tem v mislih. V kratkem pogovoru je dejal, da je članstvo države v Natu "eksistencialnega pomena". Na vprašanje o Milanovićevem ultimatu, da je vstop Finske in Švedske povezan s spremembo volilne zakonodaje v BiH-u, pa je odgovoril, da povezave ne vidi.

Milanovićeve izjave so podprli ruski mediji, nemški ga kritizirajo. Oglasil pa se je tudi Weimers. "Švedska in Finska vplačujeta milijarde evrov v proračun Evropske unije, iz katerega Hrvaška dobiva milijarde. Podobno velja tudi za Next Generation EU, pa tudi za druge sklade. Želim vas opozoriti, gospod predsednik Milanović, da se veto lahko vloži v obe smeri."

Pismo Stoltenbergu

Sorodna novica Plenković: Volilna reforma v BiH-u mogoča le ob dogovoru z Bošnjaki

Hrvaški predsednik je medtem že poslal pismo generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu. V njem je zapisal, da imata Švedska in Finska že zdaj "močno partnerstvo z Natom," da pa sta z zahtevo za članstvo "izbrali novo strateško usmeritev za zagotovitev zaščite interesov nacionalne varnosti, ki jih motivira ruska agresija proti Ukrajini." Ob tem ni omenil veta.

Ob tem je dodal, da je Hrvaška vedno delila skupno zaskrbljenost glede ranljivosti vzhodnega krila Nata in da aktivno sodeluje v misijah, kot je bila v Afganistanu. Ravno zato zdaj pričakuje od zaveznikov, "da slišijo njihovo zaskrbljenost in da jih, ko je to mogoče, pri tem podprejo".

Nadalje piše, da je stabilnost BiH-a odvisna od "enakopravnosti treh konstitutivnih narodov, kot je definirano v deytonskem in pariškem sporazumu. Hrvaška deli okoli tisoč kilometrov meje z BiH-om, zato je v njenem interesu, da ima stabilno sosedo in da poslabšanje stanja v njej poslabša tudi našo varnost".

Milanovića podprle tri stranke v BiH-u

Pred dnevi je hrvaški premier Andrej Plenković dejal, da je rešitev za težave Hrvatov v Bosni in Hercegovini mogoča le ob dogovoru z akterji v BiH-u, zlasti z Bošnjaki. Ob tem je zavrnil pobudo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da Hrvaška blokira vstop Finske in Švedske v Nato, in jo označil za ekshibicionizem.

"Mi dobro vemo, kaj so hrvaški narodni interesi in kaj moramo delati za zaščito Hrvatov v BiH-u," je dejal Plenković in dodal, da niti HDZ niti parlamentarna večina nimata niti najmanjšega razumevanja za to, da bi blokirali članstvo Švedske in Finske v Natu.

Milanović je predlagal, da Hrvaška blokira vstop obeh držav v Nato, dokler v BiH-u ne spremenijo volilnega zakona in s tem preprečijo, da bi številčnejši Bošnjaki preglasovali tamkajšnje Hrvate. V ponedeljek je od predstavnikov Hrvatov v BiH-u zahteval, naj tudi sami jasno povedo, ali se strinjajo z njegovo politiko, da bo z njo lahko nadaljeval.

Njegovo pobudo so podprle tri hrvaške stranke iz BiH-a: HDZ 1990, Hrvaška republikanska stranka (HRS) in HDZ v BiH-u.

Splošne volitve v BiH-u bodo 2. oktobra, čeprav hrvaški in srbski predstavniki menijo, da trenutna volilna zakonodaja brez spremembe zakona ne omogoča pogojev za normalno izvedbo volitev, in grozijo z bojkotom.

Erdogan nadaljuje pogovore o nasprotovanju širitvi Nata

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem pogovarjal o turškem nasprotovanju članstvu Švedske in Finske v Natu, ki ju obtožuje, da dajeta zavetje kurdskim borcem. Napovedal je, da bo o tem v soboto govoril tudi z britanskim in finskim voditeljem.

Švedska in Finska sta v sredo uradno vložili prošnji za članstvo v zvezi Nato. Obe do zdaj nevtralni državi sta se za ta korak odločili zaradi ruske invazije v Ukrajini. Za njuno pridružitev je potrebno soglasje vseh 30 članic. (STA)