Odprto pismo zgodovinarja Jožeta Dežmana: “Branko Masleša je batina, ki v pravni državi skuša ohraniti dediščino pravnega titoizma”

Datum:

Zgodovinar in predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman se v odprtem pismu sprašuje, ali bodo slovenski pravniki kdaj zmožni obsoditi “titoistično brezpravje”, ki je bilo odgovorno za številne zločine na vojaških sodiščih. Dežman meni, da morilski dosežki na sodiščih niso največji zločini “pravniških batin”, temveč to, da niso zmožni obsoditi takratnega brezpravja titoizma, še posebej pa izpostavi vrhovnega sodnika Branka Maslešo. “Branko je batina, ker v demokratični in pravni državi skuša ohraniti dediščino pravnega stalinizma in titoizma,” je zapisal Dežman.

Siol je objavil odprto pismo zgodovinarja in predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana o Branku Masleši, ki še vedno ni odgovoril na zastavljena vprašanja o umorih. Dežman Maslešo označuje za “batino”. “Branko je batina, ker v demokratični in pravni državi skuša ohraniti dediščino pravnega stalinizma in titoizma,” je zapisal. Po njegovem mnenju je Masleša z intervjujem v Dnevniku 11. decembra tudi pokazal svojo kremenito sibirsko konstitucijo. “Sibirsko pravim zato, ker iz nje vejejo odločni stalinski toni.”

V nadaljevanju se Dežman spomni dogodkov na meji z Italijo, ko je bil ustreljen Ante Žižek, ki je nameraval pobegniti v Italijo in se kljub pozivom ni ustavil. Kot je pojasnil Masleša za Dnevnik, je bil takrat dežurni sodnik ob meji z Italijo, a pravi, da je šele naknadno izvedel, da je bil ustreljeni iz Bosanske krajine. Dežman poudarja, da so bili zaradi takih dogodkov na Berlinskem zidu vodilni funkcionarji Nemške demokratične republike obsojeni. In sodba je bila potrjena na evropskem sodišču. “Zakaj torej Masleša ne more odgovoriti na temeljno vprašanje, ki mu je bilo že zastavljeno: Ali so umori civilistov na železni zavesi, ki jih zagrešijo jugoslovanske oborožene sile, zločini? Naj vprašam še malo bolj določno: Ali so to zločini proti človeštvu?” se je vprašal.

Vrhovni sodnik Branko Masleša (Foto: STA)

“Masleša pa v Dnevniku zagovarja tudi Kočevski proces iz oktobra 1943, v katerem se je stalinistična sodna batina prvič znesla nad Slovenci. Od 21 obtoženih jih je bilo 16 obsojenih na smrt in usmrčenih,” poudarja Dežman, pri čemer še izpostavlja, da Masleša obtožuje tedaj vrhovnega, danes pa ustavnega sodnika Marka Šorlija, da ni hotel podpisati potrditve sodbe iz Kočevskega procesa. Šorli in Barbara Zobec se nista strinjala s tako odločitvijo senata vrhovnega sodišča. Odločitev v tej zadevi je trenutno na ustavnem sodišču. “Vendar se vprašanje ne tiče samo sodniških batin iz Kočevskega procesa in batine Masleše, ampak gre za razvoj slovenskega odnosa do totalitarnega sodstva.”

Slovenski pravniki so sodelovali pri izvedbi “stalinistične revolucije”
Dežman meni, da so slovenski pravniki prav tako kot nacionalsocialistični pod Hitlerjem množično sodelovali pri izvedbi stalinistične revolucije oziroma so stopili v službo režima, ki ga upravičeno označimo za brezpravje, kot sta zapisala Roman Ferjančič in Lovro Šturm v knjigi Brezpravje. “Da ocena o brezpravju drži, dokazujejo tisoči razveljavljenih sodb titoističnih sodnih batin. Vendar pa imamo komaj kako raziskavo o tožilcih, sodnikih in drugih, ki so odgovorni za tako sojenje,” je izpostavil.

V nadaljevanju se osredotoči na obsodbo Kočevskega procesa, ko so vrhovna sodnika Marka Šorlija in Barbaro Zobec preglasovali drugi vrhovni sodniki, “ki bi želeli zagovarjati stalinistično justico”. Obenem Masleša Šorliju očita, da ni hotel podpisati te sodbe, ne pove pa, ali so bili manevri, da je bila sodba le podpisana po tretji osebi, čisto po pravilih. “Toda pravniki na ustavnem sodišču, ki zdaj odločajo o zadevi Habič, bodo morali upoštevati tudi številna mnenja strokovnjakov, ki Kočevski proces vidijo kot prvi slovenski stalinistični proces,” izpostavlja Dežman.

Ustavni sodnik Marko Šorli in vrhovna sodnica Barbara Zobec (Foto: STA)

Dežman še meni, da morilski dosežki na sodiščih niso največji zločini “pravniških batin”, temveč to, da niso zmožni obsoditi takratnega brezpravja titoizma. Zaradi tega slovenski pravniki in strokovne skupine nosijo veliko odgovornost. “Le redki, na čelu z Lovrom Šturmom in njegovimi sodelavci, so se titoističnega brezpravja lotili kritično. Pomembna vprašanja so postavili zgodovinarji in drugi raziskovalci, posebej omenimo tradicijo, ki jo začenja Temna stran meseca. In proces bo tekel naprej v nemški smeri,” je še dodal.

Žrtve vojnih sodnih procesov bo težko prešteti
Po mnenju Dežmana pa bo najprej potrebno prešteti žrtve, medtem ko v spiskih obsojenih oseb niso vključene vse osebe, ki so bile obsojene pred vojaškim sodiščem. “K žrtvam sodi tudi popis vseh tožilcev in sodnikov, ki so zahtevali in izrekali smrtne kazni. Pa tudi druge kazni, ki so danes razveljavljene kot krivosodje,” je še izpostavil.

Sara Rančigaj

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...