Marija Mojca Pungerčar: Niti, sukanci in konci 

22.11.2023 | 08:40

Fotografija naslovne podobe: Nada Žgank / Osebni arhiv Marije Mojce Pungerčar

Fotografija naslovne podobe: Nada Žgank / Osebni arhiv Marije Mojce Pungerčar

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Niti, sukanci in konci umetnice Marije Mojce Pungerčar, ki bo v petek, 24. novembra 2023, ob 19.00 v novomeški Galeriji Simulaker.


Pregledna razstava 2017–2023

24. november 2023–22. december 2023

Odprtje razstave in dogodek: petek, 24. november 2023, ob 19. uri

Pregledna razstava Niti, sukanci in konci umetnice Marije Mojce Pungerčar, ki je na ogled v novomeški Galeriji Simulaker, ponuja priložnost, da se poglobimo v njeno raznoliko in dovršeno umetniško prakso. Predstavljena dela obiskovalca spodbudijo k aktivnemu razmišljanju o družbenih vprašanjih, ki jih avtorica obravnava, in k refleksiji o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah. Njena razstava je zaznamovana z izjemno močjo, subtilnostjo in odprtostjo, ter vabi obiskovalca k razmisleku o njegovem odnosu do identitete, spola, telesnosti ter izzivov, s katerimi se srečujemo. Pregledno razstavo zaokrožuje izid umetniške publikacije z izborom zgodb, ki so nastale v razponu dveh desetletij v okviru projektov Dresscode (skupaj z Veroniko Klančnik) in Osebna koda obleke.

Pomemben poudarek razstave je procesualna narava umetniških del, ki nosi nastavke za nadaljnji razvoj in dopolnjevanje. Značilnost umetničinega ustvarjanja je povezovanje različnih medijev, kot so tekstil, fotografija, digitalni tisk, video in zvok. Skozi te medije umetnica izraža svoje zanimanje za spomin, prehode, ki zaznamujejo njeno življenje, osebno zgodovino in partikularne poglede na družbene dogodke. Razstava prikazuje dela, katera tematizirajo umetničino družino, skrb za drugega, smrt, izgubo in novo življenje ter dela, ki beležijo drobne zgodbe iz njene neposredne okolice, kot je na primer zgodba o mladem drevesu, rešenim pred usodnim zlomom zaradi snega.

Ena od ključnih značilnosti avtorice Mojce Marije Pungerčar je njena angažiranost. V svojih preteklih delih se je ukvarjala z družbenimi vprašanji v povezavi s politiko, migracijami, okoljem in drugimi perečimi temami današnjega časa. S prepletanjem umetnosti in aktivizma želi spodbuditi h kritičnemu razmišljanju in zavedanju o teh temah ter prispevati k družbenim spremembam. Njena umetnost tako deluje kot orodje za opozarjanje na nepravičnosti, neenakost in marginalizacijo, ter nas spodbuja k soustvarjanju bolj inkluzivne, raznolike in pravičnejše družbe. Za predmetno razstavo pa lahko rečemo, da se njena angažirana nota dotika ožjega kroga in govori neposredno o okolju, iz katerega izhaja in znotraj katerega biva, ter osebne zgodovine, ki jo definira kot posameznico in kot kulturno delavko. V časih, ki dajejo izreden poudarek zunanjosti, je zato toliko bolj pomembno, da znamo spregovoriti o partikularnih in tudi intimnih dogodkih, brez da bi te banalizirali ali pa jim odvzeli pomene, ki nagovarjajo gledalca. V tem oziru pride v ospredje umetničina sposobnost, da »prešije« zunanjost in notranjost ter oboje spoji v nerazdružljivo celoto.

Izpostaviti je treba, da Marija Mojca Pungerčar presega svoje umetniško udejstvovanje. Primer tega je Novičnik za samozaposlene v kulturi (2014– ), ki ga ne smemo razumeti le kot medijski projekt, temveč tudi kot platformo, ki osvetljuje izzive, s katerimi se srečujejo samozaposleni v kulturi, ter jim obenem nudi dragocene informacije, nasvete in omogoča povezovanje znotraj umetnostne srenje. Je tudi ustanovna članica Odprte zbornice za sodobno umetnost (2008– ) in Kulturno umetniškega društva Trivia (2004– ), kar izkazuje njeno globoko zavezanost oblikovanju kulturno-umetniških iniciativ. Imela je ključno vlogo kot urednica spletnega medija Artservis (2004–2013), kjer je predstavljala široko plejado kulturnih vsebin, ki so bile relevantne za ustvarjalke in ustvarjalce. S svojim delom soustvarja umetnostno krajino na Slovenskem ter aktivno prispeva k oblikovanju kulturnih politik, ki so ključne za razvoj le-te. Prek svojih umetniških del in omenjenih pobud ne le odpira aktualne poglede na družbo, temveč tudi učinkovito sodeluje pri soustvarjanju okolja, ki spodbuja in podpira kulturne ustvarjalke in ustvarjalce ter oblikuje smernice za trajnostni razvoj scene.

Adrijan Praznik
kurator

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava