Ranisa Smajlovića iz Zagorja, ki je decembra lani iz Švice brez vednosti matere odpeljal svoja otroka, takrat stara tri in šest let, so, kot smo že poročali, 5. novembra izpustili iz pripora. Za rešetkami je bil osem mesecev. Od takrat se je zgodilo marsikaj: slab mesec je bil na prostosti, potem spet nekaj dni v priporu. In zdaj je spet na svobodi. Najprej se je na odpravo pripora pritožila tožilka Janja Potisk in višje sodišče ji je ugodilo. Nakar se je pritožil zagovornik Igor Grošelj, ki je bil prav tako – tokrat na vrhovnem sodišču – uspešen.
Smajlović je obtožen dveh kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe, obeh otrok, za katera njuna mati, obtoženčeva nekdanja zunajzakonska partnerica, še vedno ne ve, kje sta. Čeprav jo je sodišče v Švici, kot trdi, določilo za edino skrbnico. Smajlović je doslej razkril le, da sta »v varnem okolju«, da sta »nasmejana in zdrava« ter da »imata učitelja in zdravnika«. Obtožen je tudi napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti. Ko so ga namreč marca aretirali policijski specialci, naj bi se jim močno upiral, jih napadel in jim grozil. Še pred aretacijo naj bi grozil s terorističnim napadom uslužbenki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (da bo streljal na vse, ki bi mu odvzeli otroka), grozil naj bi tudi uslužbenki zasavskega centra za socialno delo in policistki. S tem naj bi storil kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja oziroma maščevanja uradni osebi.
Med sojenjem, večinoma tajnim, je sodnica Klavdija Bercieri ocenila, da pripor ni več utemeljen. Ker da je šlo pri domnevnem napadu na policiste za relativno nizko stopnjo njihove ogroženosti in da stopnja obtoženčevega nasilja ni bila tolikšna, da bi utemeljevala sorazmernost pripora. Kar zadeva preprečitev uradnega dejanja, je menila, da to (odvzem otrok) sploh še ni bilo storjeno, torej tudi kaznivega dejanja ni moglo biti. Sklepi o izvršbi oziroma odvzemu otrok še niso bili napisani in tudi izvršitelj še ni začel postopka, saj ni vedel, kje sta otroka. Glede kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe pa je sodnica opozorila, da je zagrožena takšna (mila) kazen, da pripora sploh ni mogoče odrediti.
Sodišče računa na obtoženčev razmislek
Višje sodišče je, nasprotno, nato odločilo, da še vedno obstaja utemeljen sum, da je Smajlović storil kazniva dejanja, in da je o (ne)dokazanosti določenih očitkov mogoče presojati šele po zaključku glavne obravnave. Ocenilo je, da še vedno obstaja nevarnost, da bo na prostosti nezakonitosti nadaljeval, kar bi lahko imelo resne posledice za varnost uradnih oseb. Opozorilo pa je tudi, da gre za mojstra borilnih veščin, ki so mu med hišno preiskavo zasegli pištolo, 50 nabojev in več kosov hladnega orožja.
Zadnjo besedo je imelo vrhovno sodišče, ki je ugodilo zagovorniku Grošlju in pripor spet odpravilo. Menilo je, da ni več sorazmerja med težo kaznivih dejanj, stopnjo nevarnosti ponavljanja in posegom v obtoženčevo svobodo. Doslej še ni bil kaznovan, čas, ki ga je že prebil v priporu, pa je »vsekakor obdobje, v katerem je po vsej verjetnosti premislil, kako bo ravnal v bodoče oziroma na kakšen način bo reševal svoje družinske težave«. V skoraj mesecu dni prostosti se ni obnašal nasilno.
