Plače v javnem sektorju plačujemo mi, uporabniki, zato lahko sami odločamo o njihovi višini. Tisti, ki so bili izvoljeni na volitvah, ne morejo o tem sami odločati, ker nimajo za to ravnanje našega mandata. O tem, koliko koga plačati, morajo vprašati za mnenje tiste, ki to plačujemo. Noben javni uslužbenec v tej državi ne more imeti višje osnovne plače kot oba najvišja predstavnika, zato ker ni nihče od njiju bolj pameten, sposoben ali koristen za državo in za nas občane. Kdor ima višjo plačo, jo ima nelegitimno, proti naši volji in mu jo mora vlada na prvi naslednji seji limitirati, zmanjšati.
Verjamem, da bi imel Žiga Debeljak rad višjo plačo, ni edini, a v javnem sektorju je ne more dobiti. Lahko se odpravi v zasebni sektor ali odpre sam podjetje, in če je res tako zelo sposoben, bo dobil še veliko višje nadomestilo. Lahko gre v zasebno banko, kjer si prijatelji med seboj dajejo gore denarja. Za njegovo mesto naj nadzorni svet odpre razpis s plačo, ki ne bo presegala 90 % plače Roberta Goloba in videli boste, da se bo marsikdo javil. Seveda če ne bodo pogoji pisani le za kožo raznih »Žigatov«, kar si v finančnem sektorju znajo organizirati. Če ima nekdo v javnem sektorju višjo plačo kot oba najvišja predstavnika države, to pomeni omalovaževanje obeh najvišjih funkcij in je skregano s pametjo in korektnostjo.
Nadzornemu svetu SDH »dajem odpoved«, ker niso ravnali skrbno in niso nas, ki plačujemo javni sektor, vprašali, kolikšne plače lahko dajo ali predlagajo. Tudi niso še nikoli nobenega direktorja kaznovali za slabo delo, klientelizem ... Odpoved pa bo počasi dobila tudi politika, če ne bo plač v javnem sektorju organizirala na način, da bo vsaj 40 % plače variabilne glede na obseg in kakovost dejansko opravljenega dela. Le na ta način bomo dobili dobre, učinkovite in s plačo zadovoljne javne uradnike, nezadovoljni pa bodo na srečo od tam odšli.
Bojko Jerman, Dolsko