Sloveniji iz EU zaradi ugodnih gospodarskih gibanj manj nepovratnega denarja za okrevanje

Slovenija bo iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnega denarja, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve, je razvidno iz novih preračunov, ki jih je opravila Evropska komisija. Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v 2020 in 2021 od prvotnih ocen.

Slovenija bo iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi 
prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnega denarja, kar je skoraj 
286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve, je razvidno iz 
novih preračunov, ki jih je opravila Evropska komisija.  Foto: Thierry Monasse/STA
Slovenija bo iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnega denarja, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve, je razvidno iz novih preračunov, ki jih je opravila Evropska komisija.  Foto: Thierry Monasse/STA

BRUSELJ, LJUBLJANA > Sloveniji je iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, skladno z uredbo, ki je začela veljati februarja lani, pripadlo nekaj manj kot 1,78 milijarde evrov.

Premier Robert Golob je danes odgovornost za znižanje nepovratnih sredstev, ki bodo Sloveniji pripadla iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, pripisal prejšnji vladi. Novi izračuni Evropske komisije sicer kažejo, da se bo višina nepovratnih sredstev za Slovenijo znižala za 286 milijonov evrov. "Obveščeni smo bili, da bo Slovenija zaradi sporazuma, ki je bil podpisan s strani prejšnje vlade, znotraj programa za okrevanje in odpornost dobila manj sredstev, kot je bilo predvideno," je ob robu vrha zveze Nato v Madridu povedal premier. V ta sporazum so bili po njegovih besedah namreč vključeni določeni pogoji, ki so pripeljali do tega. Na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija postala žrtev lastnega uspeha, je odgovoril, da je "na papirju videti tako". Vendar pa je ta žrtev "zelo velika", ker gre za skoraj 300 milijonov evrov. Zagotovo bi bilo bolje, da se to ne bi zgodilo in bi vnaprej poskrbeli za to, da do tega ne bi prišlo, je še poudaril premier.

Izračun je v največji meri temeljil na številu prebivalcev, BDP na prebivalca v razmerju do povprečja EU ter na povprečni stopnji brezposelnosti v obdobju 2015-2019 v razmerju do povprečja unije.

Pri izračunu za dodelitev 30 odstotkov zneska pa sta bila poleg teh kriterijev upoštevana še realni padec BDP v koronskem letu 2020 in skupni realni padec gospodarske dejavnosti v obdobju 2020-2021.

Uredba je za ta del upoštevala jesensko gospodarsko napoved Evropske komisije iz 2020, a obenem predvidela nove preračune za članice na podlagi končnih podatkov. Rok za objavo novih številk je bil danes.

Slovenija je v 2020 zabeležila "le" 4,2-odstotni padec BDP, v 2021 pa nato 8,1-odstotno rast. V Bruslju so novembra 2020 medtem Sloveniji za 2020 napovedali 7,1-odstoten padec gospodarske dejavnosti, v 2021 pa 5,1-odstotno okrevanje.

Dejanska slika je bila tako bistveno boljša. Gospodarstvo Slovenije se je v koronski krizi ob povečani javnofinančni porabi in državnih ukrepih za pomoč podjetjem in gospodinjstvu bolje odrezalo, zato ji zdaj pripada manj nepovratnega denarja za okrevanje.

Ob tem nepovratnem denarju medtem državi iz mehanizma, v sklopu katerega se Evropska komisija zadolžuje v imenu članic EU in nato dodeljuje zbrana sredstva članicam, bodisi prek posojil ali nepovratnih sredstev, pripada še do 3,2 milijarde evrov posojil. Ta zgornja meja je izračunana kot 6,8 odstotka bruto nacionalnega dohodka v 2019.

Slovenija je tako kot ostale članice na podlagi tega mehanizma pripravila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Ta je bil na ravni EU potrjen pred letom dni, za financiranje programov in projektov iz njega pa je država predvidela 2,5 milijarde evrov, od tega celotno kvoto dodeljenega nepovratnega denarja in 705 milijonov evrov posojil.

Ob nižji dodelitvi nepovratnega denarja bo tako vrzel zdaj morala nadomestiti s posojili, zdajšnja vladna koalicija pa je v sporazumu o sodelovanju tako ali tako napovedovala, da si bo prizadevala s spremembami načrta za okrevanje izkoristiti celoten nabor možnega denarja. Za spremembe načrta ima čas do konca avgusta 2023.

Slovenija je za izvajanje načrta za okrevanje septembra lani od Evropske komisije že prejela 231 milijonov evrov predplačila, za izplačilo prvega obroka nepovratnega denarja v višini nekaj več kot 57 milijonov evrov pa naj bi po napovedih tako prejšnje kot zdajšnje vlade zaprosila do konca tega meseca.


Najbolj brano