Projekt letos poteka pod sloganom Kruh za zajtrk – super dan, ker pa letos obeležujemo mednarodno leto prosa, bo temu žitu namenjena posebna pozornost.

Slovenski zajtrk sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje, projekt pa v ospredje postavlja ozaveščanje najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.

Eden izmed ciljev je po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi poudarjanje pomena rednega zajtrkovanja za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, vsakodnevni zajtrk pa poskrbi tudi za jutranjo energijo.

Pomen polnozrnatih živil za zdravje izpostavljajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj ima "njihovo vključevanje v zajtrk, pa tudi druge dnevne obroke, pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka in debelosti".

Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011, danes pa pri projektu sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacij.

Na čebelarski zvezi si želijo, da bi se dan slovenske hrane razširil v teden slovenske hrane, o prednostih lokalno pridelane hrane pa se strinjajo vsi deležniki.

Kot je pred dnevom tradicionalnega slovenskega zajtrka objavil državni statistični urad, po zadnjih podatkih prebivalec Slovenije doma letno porabi skoraj 27 kilogramov kruha in drugih pekovskih izdelkov ter 43 litrov mleka. Če so se kruh, mleko in med septembra na letni ravni podražili, pa se je maslo pocenilo. 

Številni ministri so se udeležili akcije

Tradicionalni slovenski zajtrk so si, kot so sporočila pristojna ministrstva, privoščili tudi nekateri funkcionarji. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je zajtrkoval z mladimi zamejskimi Slovenci iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske, ki sodelujejo v projektu Mreža Alpe Jadran – M.A.J. 2023. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in državni sekretar na omenjenem ministrstvu Luka Omladič pa bosta zajtrkovala s stanovalkami in stanovalci v domu starejših Bežigrad in Šiška. 

Tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je z otroki v vrtcu uživala v tradicionalnem slovenskem zajtrku. Sproščeno druženje ob mizah, napolnjenih z domačimi dobrotami, kot so kruh, mleko med, maslo in jabolka, je dopolnil klepet z najmlajšimi o pomenu zajtrkovanja, pa tudi o zelenjavi in drugih pri otrocih manj priljubljenih jedeh, ki pa so pomembne za rast in zdravje. Ministrica je otroke tudi spodbudila, naj (če le imajo možnost) zasejejo korenček, redkvico ali kaj drugega, kar jim je všeč, so sporočili iz Ministrstva za zdravje. 

Vzgojiteljicam se je ministrca zahvalila za dober zgled. Temelji zdravih navad prehranjevanja in gibanja ter vrednote in odnosi posameznika se gradijo zgodaj, zato so vrtci, poleg družine, neprecenljivega pomena. Poudarila je, kako pomemben je zgled odraslih, ki ga dajejo otrokom, s tem, da tudi sami z veseljem posežejo po zelenjavi, polnozrnatih pekovskih izdelkih, kašah in stročnicah, spodbujajo pitje vode in omejujejo sladkarije ter slane prigrizke. Vse skupaj je spodbudila, naj bodo čim več časa na svežem zraku. 

Tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda si je na dan slovenske hrane ogledal izvajanje projekta na izolski Osnovni šoli Vojke Šmuc. Obisku se je pridružil tudi župan Občine Izola Milan Bogatič. Učenci in zaposleni na izolski šoli so, kot je v navadi že vrsto let, zajtrkovali kruh z maslom in medom, malico pa pospremili s kozarcem mleka in jabolkom. Projekt, katerega namen je promocija kakovostne, lokalno pridelane hrane in zdravega, trajnostnega življenjskega sloga, ministrstvo podpira že od samega začetka, v vzgojno-izobraževalnih zavodih pa ga izvajajo že 13. leto zapored.