V delavski svetovalnici redno govorijo s tujimi delavci iz Bangladeša, Nepala in denimo tudi Indije, ki zberejo pogum. "Ti delavci nam v tistem trenutku povedo oziroma izpovedo, kako so sploh prišli v Slovenijo. Ponavadi za to plačajo visoke vsote denarja. Zadnja oseba, ki je do nas prišla, je rekla, da je za pot plačala 10 tisoč ameriških dolarjev. In za to se je morala zadolžiti njegova družina, prodali so tudi zemljo," razmere opisuje Goran Lukič iz Delavske svetovalnice.
A stroški se tu, po izkušnjah Lukiča iz Delavske svetovalnice, ne končajo: "Takšen delavec plača dvema ali trem posrednikom in ne zgolj enemu. Torej plača posredniku, ki mu zagotovi dokumente, že to stane 10 tisoč dolarjev. Potem plača drugemu posredniku, ki mu zagotovi, da pride recimo do Hrvaške in nato plača še tretjemu posredniku, ki mu zagotovi delodajalca v Sloveniji," še doda Lukič.
Tudi tujim delavcem v Sloveniji pripadajo iste pravice kot domačinom, opozarja delovna inšpektorica Suzana Mašat, ki na vprašanje, ali so inšpektorji na terenu dovolj prisotni, odgovarja: "Jaz mislim, da nismo dovolj prisotni. Vem, da to ni pravi odgovor za inšpektorat za delo, ampak nas je petinpetdeset, imamo pa več kot pet tisoč prijav. Poleg teh prijav imamo tudi akcije, inšpektorji delamo tudi druga dela. Ja, vsekakor bi morali biti bolj prisotni."
'Trg dela potrebuje strožji nadzor'
A ne bolj prisotni, tudi bolj strogi bi morali biti, opozarjajo v nevladnih organizacijah, kjer si želijo zakonskih sprememb. Polona Kovač iz Društva Ključ opozarja, da jih še najbolj skrbi pomanjkanje obsodilnih sodb za trgovino z ljudmi v zadnjih nekaj letih.
Lukič pa situacijo prikaže s konkretnim primerom: "Vzemimo primer gostinskega podjetja v Ljubljani. To podjetje je kršilo štiri zakone, in sicer Zakon o varnosti in zdravju pri delu, pa Zakon na trgu dela, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o zaposlovanju tujcev. Vidno je, da podjetje verižno krši delovno zakonodajo in vso ostalo zakonodajo. Kaj je inšpekcijski nadzor ugotovil? V vseh teh primerih so bili podani le opomini. Niti ene globe."
Zato trg dela potrebuje verigo nadzora in pregona, ki bo delodajalcu jasno sporočala, da se kršenje pravic ne obrestuje.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.