Izobraževanje je v krizi, a se nihče ne zmeni
Pred dnevom učiteljev, ki ga obeležujemo 5. oktobra, so v Svizu znova opozorili na hudo pomanjkanje učiteljev, preobremenjenost in veliko podcenjenost. Kot je dejal glavni tajnik Branimir Štrukelj, je Slovenija v krizi izobraževanja, politika pa tega sploh ni opazila.
Po podatkih statističnega urada je bilo v osnovnih šolah v minulem šolskem letu redno zaposlenih 19.614 pedagoških delavcev, v povprečju je vsak poučeval deset učencev. V srednjih šolah je bilo v minulem šolskem letu zaposlenih 6299 učiteljev, vsak je poučeval v povprečju 13,6 dijaka, povprečje v EU je 11,2.
Število učiteljev se povečuje, a se povečuje tudi število učencev in število učencev s posebnimi potrebami. Slovenski učitelji so eni najstarejših v Evropi, v naslednjih letih jih bo šla v pokoj tretjina. Poleg tega ima Slovenija enega najmanjših deležev učiteljev, mlajših od 30 let. »Preobremenjenost in izgorelost nista temi, ki bi zanimali odločevalce. Resno opozarjanje na pomanjkanje učiteljev, ki se bo z leti še povečevalo, nima pravih odzivov. Izkušeni pedagogi zapuščajo poklic. Nekateri zaradi upokojitve, drugi pa zaradi iskanja novih poklicnih priložnosti. Vse manj je kandidatov, ki bi jih želeli nadomestiti,« je povedala predsednica Sviza Jelka Velički.
Štrukelj je dodal, da je pomanjkanje učiteljev že dramatično: »Nekaterih profilov ne dobijo niti na razpisih najbolj uglednih srednjih šol, ker se ne prijavi niti eden.« Oba sta poudarila, da je velika težava slabo vrednotenje pedagoškega dela. Štrukelj je povedal, da je povprečna plača učiteljev pet odstotkov nižja od povprečne plače v javnem sektorju, čeprav ima 90 odstotkov učiteljev univerzitetno izobrazbo. Tudi med zgolj univerzitetno izobraženimi v javnem sektorju so učitelji najslabše plačani izmed vseh. Štrukelj je ponovno izpostavil, da čeprav ima 72 odstotkov vojakov srednjo ali nižjo izobrazbo, imajo višjo povprečno plačo od učiteljev.
Štrukelj je poudaril, da je celotno izobraževanje v krizi: »Če tega ne bomo razumeli, bo šlo javno izobraževanje po podobni rakovi poti, po kateri trenutno hodi javno zdravstvo. Ko elita ugotovi, da javne šole za njihove otroke niso dovolj dobre, potem ni človeka ali sile, ki bi zaustavil privatizacijo javnega šolstva in to je ireverzibilen proces.« Prepričan je, da svojega dela ni opravila vladajoča politika, ki bi morala podpreti nujne spremembe: »Ker ni afer, pretresov, ker stvari funkcionirajo ob ogromnih naporih učiteljstva, se nihče za to ne zmeni. Šolske reforme tečejo na dolge proge in političnih točk ni možno unovčiti v enem mandatu.«
Sviz je podprl Partnerstvo za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem za spremembe v šolstvu. Gre za skupino iz civilne družbe, sestavljeno iz strokovnjakov in praktikov. Štrukelj upa, da bodo institucije z njimi sodelovale: »Sviz bo aktivno podpiral sodelovanje in pot do osnovnega dokumenta, ki bi pokazal smer, kako je treba slovensko izobraževanje prilagoditi, da bi bilo kos spremembam v družbi v zadnjih 30 letih. Ti premisleki o konceptih so nujno potrebni in Slovenija zelo zamuja.«
