dolenjska

Intervju: dr. Matjaž Roženbergar - Posledica ateroskleroze je lahko tudi demenca

4.2.2024 | 15:30 | Helena Peternel Pečauer
Foto: osebni arhiv

Dr. Matjaž Roženbergar

Zadnji svetovni dan srca je bil posvečen opozarjanju javnosti na neljube posledice, ki jih lahko prinesejo nezdravljene zvišane vrednosti holesterola v krvi. Vsakdo verjetno pozna dve vrsti holesterola, t. i. dobri holesterol HDL in t. i. slabi holesterol LDL. Do težav pride, ko je slabega preveč, saj se lahko razvije hiperholesterolemija, ki z leti povečuje tveganje za nastanek bolezni srca in žilja. Toda vsak zvišan holesterol še ne pomeni, da nujno potrebujemo zdravila, gotovo pa moramo poskrbeti za zdrav življenjski slog z ustrezno prehrano in veliko telesne dejavnosti ter opustiti kajenje in druge razvade. O tem smo se pogovorili z Matjažem Roženbergarjem, dr. med., specialistom družinske medicine iz Ambulante Roženbergar, Novo mesto.

Kaj mora vsak laik vedeti o holesterolu?

Holesterol je beseda, ki jo vsi ljudje poznajo in vedo, da je povezan z nekimi slabimi stvarmi, s srčnimi obolenji. Ne vedo pa, da je holesterol eden od bistvenih gradnikov našega telesa. Je pa na žalost ta gradnik odgovoren tudi za kronično bolezen aterosklerozo. Z zvišanjem vrednosti holesterola se pri človeku zvišuje tudi njena pojavnost. V ožilju, na arterijah, se pričnejo oblikovati naplastitve, ki jim strokovno rečemo aterosklerotične lehe. Kri po arterijah v naše vitalne organe dostavlja kisik in hranila. Če pa se holesterol začne nalagati na stene teh žil, počasi maši žile, temu pa rečemo ateroskleroza.

Kdaj govorimo o zvišanih vrednostih holesterola in kako moramo ukrepati?

Včasih smo se v glavnem pogovarjali o celokupnem holesterolu, danes pa že vsakdo ve, da obstajata slabi LDL holesterol in dobri HDL. Za proces ateroskleroze je odgovoren LDL holesterol. Pri otrocih so vrednosti holesterola nizke, z leti pa počasi rastejo. Nekje pri 70. letu življenja pridejo do najvišje ravni. Dobro je vedeti, da je holesterol navadno ob meritvah enak. Če ga ima nekdo običajno 5 mmol/l, mora vedeti, da je nekaj zelo narobe, ko mu ga laboratorijski izvid ob naslednji meritvi pokaže 8 mmol/l, razen če mu niso krvi vzeli takoj po kakšni res obilni pojedini. Pred merjenjem je dobro poskrbeti za pravilno prehrano, važno pa je tudi, da smo 12 ur pred tem tešči. Kadar imamo v obravnavi človeka, ki je zdrav in nima nobenih drugih dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, zanj velja mejna vrednost celokupnega holesterola 5 mmol/l. Če izvid pokaže toliko ali manj, je vse v redu, nad omenjeno vrednostjo pa govorimo o zvišanem holesterolu. Pri LDL holesterolu pa je po najnovejših smernicah meja postavljena na 3 mmol/l, kar je višje od tega, je slabo. Višje kot so vrednosti, bolj je človek ogrožen. Zdravniki pa smo še zlasti pozorni na ekstremne vrednosti, saj povečujejo verjetnost kakšnega neželenega srčnega dogodka. Vrednosti celokupnega holesterola nad 8 mmol/l in LDL holesterola nad 5 mmol/l, zahtevajo takojšnje ukrepanje zdravnika, največkrat z uvedbo zdravil.

Mnogi niti ne vedo, da imajo v krvi povišane vrednosti holesterola, dokler jim tega po naključju ne odkrijejo na kakšnem sistematskem pregledu. Bi vendarle lahko omenili kakšne opozorilne znake, ki bi kazali na možnost povišanega holesterola?

Žal je tako, da povišan holesterol ne boli, močno pa boli, če pride do infarkta, k temu pa je pripeljal prav zvišan holesterol, ki si ga oseba morda nikoli pred tem dogodkom ni izmerila in zdravila. To je najslabša možnost, ki se posamezniku lahko zgodi v procesu ateroskleroze, saj je za preventivo že malo pozno, kajti če je prišlo do delne ali popolne zapore ene arterije, obstaja velika verjetnost, da se to ponovi še kje drugje v telesu. Arterije imamo namreč povsod, v srcu, glavi, možganih, skratka povsod. Opozoriti pa bi želel še na eno bolezen, na družinsko hiperholesterolemijo. Prepoznavna je le v 25 odstotkih primerov. V Sloveniji naj bi jo po podatkih imelo nekaj tisoč ljudi, v vsaki splošni ambulanti, bi moral biti kakšen bolnik, a mnogi za to ne vedo. Za družinsko hiperholesterolemijo so značilne ekstremne vrednosti, bolezen pa je dedna, prenaša se iz roda v rod. Pri ljudeh, ki jim je kakšen od staršev umrl pred 55. ali 60. letom starosti zaradi infarkta, nenadne srčne odpovedi ali možganske kapi, smo še posebej pozorni. To je signal, ko mora zdravnik vse družinske člane povabiti na meritev holesterola in jih takoj začeti odločno zdraviti z zdravili, saj so izjemno ogroženi. Naj pohvalim slovenski program presejanja te bolezni za otroke, ki je unikum na svetu, kjer pri posameznih otrocih že pediatri odkrijejo povišane vrednosti holesterola. Odrasle zdrave ljudi pa pričnemo v referenčne ambulante na meritve holesterola vabiti po 30. letu starosti. Slovenski zdravniki zelo dobro nadziramo težave s holesterolom pri ljudeh, pravočasno jim predpišemo zdravila in s tem tudi bistveno podaljšamo življenjsko dobo. Zdi se mi, da je tudi to ena od osnov našega zdravja.

Dr. Matjaž Roženbergar

Povišan holesterol je zelo pogost vzrok za razvoj srčno-žilnih zapletov. Kakšne konkretno so najpogostejše posledice, če hiperholesterolemije ne zdravimo?

Ateroskleroza je proces, ko se v žili leta in desetletja kopičijo obloge, žila pa se počasi maši. Aterosklerotične lehe, ki se bočijo v steno žile, namreč postopoma zmanjšajo premer žile. S tem se zmanjša pretok krvi skozi žile, torej tudi dovod hranil in kisika v posamezne organe. Če se to zgodi v srcu, govorimo o angini pektoris. Pri tej bolezni na primer, ljudje ob hoji začutijo bolečino v prsnem košu. Enak mehanizem velja pri periferni arterijski bolezni, ko se pojavi delna zapora arterije v nogah, ljudje pa občutijo bolečino v mečih. Kadar pa te aterosklerotične lehe počijo, nastanejo akutni dramatični dogodki. Kadar se to zgodi v srcu, nastane infarkt. Če se to zgodi v možganski arteriji, nastopi možganska kap. Pri možganskih kapeh, ki se lahko zgodijo tudi v bolj nemih oblikah, pa se v končni posledici ateroskleroze lahko pojavi tudi demenca. Se pa na področju srčno-žilne medicine dogaja tiha revolucija. Znanstveniki z nedvoumnimi dokazi ugotavljajo, da zelo nizke vrednosti LDL holesterola, denimo pod 1,4 mmol/l, preprečujejo nadaljnje nalaganje holesterola v lehe in jih stabilizirajo. Postanejo bolj čvrste in ne prihaja do razpok teh leh, s tem pa tudi ne do infarkta ali možganske kapi. Z ekstremnim nižanjem LDL holesterola že lahko rešimo marsikatero življenje, predvsem pa podaljšujemo življenjsko dobo.

Kaj za znižanje vrednosti holesterola lahko storimo sami in kdaj se je treba posvetovati z osebnim zdravnikom?

Z res zdravo, t. i. mediteransko prehrano, je LDL holesterol mogoče znižati za 15 odstotkov. Z zdravim življenjskim slogom in veliko gibanja ga lahko znižamo za 5 odstotkov, z intenzivnim hujšanjem lahko posameznik doseže tudi do 20 odstotkov nižje vrednosti LDL holesterola, a zelo pogosto je potrebno vrednosti znižati še za več odstotkov, da zavarujemo posameznika. Zdravniki ugotavljamo, da je življenjski slog zelo težko spremeniti. Vsi vemo, kako naj bi bil sestavljen naš obrok – pol krožnika sadja ali zelenjave, poleg čisto majhen košček mesa, dvakrat na teden ribe, namesto navadnega kruha si odrežemo polnozrnatega, za maščobo moramo uporabljati le olivno olje, ker vsebuje nenasičene maščobne kisline – a najtežje počnemo prav tisto, kar je najbolj preprosto. No, pa tudi če posameznik vse to upošteva, za zniževanje holesterola to pogosto ni dovolj. Potreben je pogovor in posvet pri zdravniku, ki bo ocenil, kdaj je pravi čas za pomoč z zdravili za zniževanje visokega holesterola.

Način zdravljenja in zdravila osebi s povišanimi vrednostmi holesterola vedno določate individualno. Kaj vse vpliva na obravnavo posameznika?

Holesterol je le eden od dejavnikov za razvoj ateroskleroze, mednje pa sodijo tudi visok krvni tlak, premalo gibanja, kajenje, debelost, sladkorna bolezen, ledvične bolezni in še kaj. Pri obravnavi pacienta mora zdravnik upoštevati vse te dejavnike. Po preračunavanju preko formul, ki jih zapovedujejo smernice, ocenimo kolikšna je v odstotkih posameznikova koronarna ogroženost. Če je večja kot 20 odstotkov, najprej priporočimo dieto in čez tri mesece meritve ponovimo. To velja le za sicer zdravega človeka. Kadar pa denimo obravnavamo osebo, ki je že doživela infarkt in je zelo ogrožena za ponovitev, zdravila uvedemo nemudoma, kajti tako nizkih vrednosti holesterola, ki jih prepisujejo nove smernice, posameznik nikakor ne more doseči samo s kakšno dieto in špartanskim načinom življenja.

Je mogoče zdravljenje prekiniti, ko se vrednosti uravnajo, ali mora oseba zdravila jemati do konca življenja?

Tisti trenutek, ko bo oseba prenehala jemati predpisano zdravilo, se bodo vrednosti holesterola, predvsem LDL, vrnile na zvišano raven in proces ateroskleroze bo tekel naprej. Velja povsem enako kot pri zdravilih za krvni tlak. Osebe, ki en dan ne vzamejo zdravila, že prihodnji dan izmerijo zvišane vrednosti. Na žalost gre za kronične bolezni, ki pač zahtevajo vseživljenjsko zdravljenje, če želimo ostati varni pred zapleti. S prenehanjem jemanja teh zdravil lahko izničimo vse, kar smo do takrat storili. To poskušam razložiti vsaki osebi z zvišanim holesterolom, ki pride v ambulanto. Zaupanje v zdravnika in pogovor sta zelo pomembna.

Ali je življenje brez zdravil za zniževanje povišanega holesterola, ki jih osebi predpiše zdravnik, sploh lahko kakovostno?

Prav gotovo ne. Morda na kratek rok, če bo imel posameznik srečo, dolgoročno pa nikakor ne. Ljudje imajo pred seboj še deset, dvajset ali trideset let življenja, a brez teh zdravil jih ne bodo dočakali, če imajo zvišane vrednosti holesterola. Zdravniki ta zdravila predpisujemo z razlogom, kajti osebe, ki jih dobijo, so visoko ogrožene za neželene srčno-žilne dogodke. Gre za varna zdravila. Ljudje res včasih poročajo o bolečinah v mišicah, a iz izkušenj lahko povem, da ko jim zelo dobro razložimo, zakaj morajo zdravila jemati, navadno ni več dileme. Ugotavljamo tudi, da so bolečine v mišicah pogosto drugega izvora, polno je viroz, pa covid, gripa ali kakšen prehud napor, znanstveno pa je dokazano, da so težave ob jemanju zdravil za zniževanje povišanih vrednosti krvnih maščob izjemno redke.

‹ nazaj