Cepiva naslednje generacije za večjo odpornost v starosti

Zakaj s starostjo človekova naravna odpornost proti vdoru mikroorganizmov oslabi.
Fotografija: Človeški imunski sistem je zelo zapleten in znanstveniki marsičesa še ne razumejo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Človeški imunski sistem je zelo zapleten in znanstveniki marsičesa še ne razumejo. FOTO: Blaž Samec/Delo

Cepiva so pri starejših precej manj učinkovita kot pri mladih, zato se s starostjo dovzetnost za resne okužbe poveča, kar se je pokazalo tudi med pandemijo covida-19. Vzroki za zmanjševanje učinkovitosti cepiv niso znani, si pa znanstveniki prizadevajo razviti novo generacijo cepiv in strategij cepljenja, ki bodo zagotavljale močno zaščito vse življenje.

»Vemo, da se imunski sistem s starostjo spreminja in da to močno negativno vpliva na zdravje. Toda obseg in natančna narava teh sprememb sta še vedno uganki, zato ne vemo, kako naj cepiva izboljšamo. Z več informacijami bi lahko prilagodili cepiva za ljudi v vseh starostnih obdobjih,« je dejala Debbie Van Baarle, profesorica imunologije na Univerzitetnem medicinskem centru Groningen in Centru za nadzor nalezljivih bolezni na Nizozemskem.

Človeški imunski sistem je zelo zapleten, saj je sestavljen iz številnih specializiranih molekul in celic, ki usklajeno delujejo v boju proti okužbam in po bolezni vračajo telo v stanje ravnovesja (tako imenovane homeostaze). Raziskovalce imunosenescence zanima predvsem, kako se to medsebojno delovanje celic in molekul s starostjo spreminja.

»Na primer, ali bi morali imunski sistem spodbuditi že v zgodnejši starosti, ko je še v dobrem stanju? Ali pa bi morali za ljudi v določeni starostni skupini uporabiti drugačno tehnologijo cepljenja ali drugačne adjuvanse (snovi, ki se dodajo cepivu za sprožitev imunskega odziva)?« je nekaj raziskovalnih vprašanj naštela Debbie Van Baarle, vodja projekta Vital, v katerem raziskujejo inovativna zdravila.

V študiji profesorice Debbie Van Baarle so prostovoljci, stari od 25 do 90 let, darovali vzorce krvi po cepljenju s cepivom proti gripi in nato še po cepljenju s pnevmokoknim cepivom. Raziskovalci so vzorce analizirali in opazovali imunski odziv na več ravneh ter iskali vzorce s starostjo povezanih sprememb molekul (na primer protiteles) in celic (nekatere od njih proizvajajo protitelesa), ki so najpomembnejša za imunski odziv posameznika.

Prilagojena cepiva

»V popolnem svetu bodo zdravstveni sistemi nekega dne omogočali prilagojeno cepljenje, kar pomeni, da boste šli k svojemu družinskemu zdravniku, ki vam bo postavil več vprašanj, na primer: Koliko ste stari? Katere spremljajoče bolezni imate? Kakšen je vaš imunološki profil? Kakšen je vaš profil tveganja zaradi življenjskega sloga?« je pojasnila profesorica Van Baarle. Na podlagi teh informacij se bo zdravnik v tej »idealni prihodnosti« odločil za protokol cepljenja, ki bo najbolje ustrezal potrebam posameznika.

Ekipa projekta Vital raziskuje tudi ekonomski vpliv sedanjega obvladovanja nalezljivih bolezni pri starajočih se odraslih, da bo razvila matematična orodja za napovedi o tem, kako bi se ti stroški lahko spremenili ob preventivnih ukrepih (kot so nova cepiva). Ta orodja bodo na voljo oblikovalcem politik za določanje pripravljenosti prebivalstva na določeno okužbo, vključno z novo pandemijo. Cilj je, da bi vsaka država glede na svoj proračun za zdravstveno varstvo in glede na demografske trende dosegla največjo korist na področju zdravstvenih rezultatov.

Danes vsaka evropska država določi svoj program uporabe cepiv. Nekatere države vabijo ljudi, starejše od 60 let, na obnovitveno cepljenje proti virusu varicella zoster, da bi zmanjšale tveganje za pojav pasovca. »Ne glede na to, za kakšno politiko cepljenja se država odloči, morajo odločitve države temeljiti na znanstvenih podatkih, komunikacija med zdravniki in bolniki pa mora biti stabilna,« je dejala profesorica Debbie Van Baarle.

FOTO: Jure Eržen/Delo
FOTO: Jure Eržen/Delo

Tarčno zdravljenje

V projektu ImmunoAgeing pa raziskovalci preučujejo dejavnike, ki so odgovorni za imunološko neodzivnost pri starejših. Raziskovalci želijo v telesu določiti »tarče, ki jih je mogoče zdraviti z zdravili«, to je celice ali molekule, ki jih je mogoče zatreti ali okrepiti, da bi starejšim zagotovili večjo odpornost.

»Glavni cilj naših raziskav je ublažiti negativne učinke staranja na imunski sistem in spodbujati dobro staranje,« je dejal profesor Francesco Cucca – koordinator projekta ImmunoAgeing in medicinski genetik na Univerzi Sassari na Sardiniji v Italiji. »Z odkrivanjem povezav med določenimi tipi celic (imunskega sistema), boleznimi in geni lahko najdemo načine, kako pomagati starejšim ljudem, da se bolje odzovejo na patogene.«

Ekipa profesorja Cucce raziskuje tudi biološka pojava, za katera je znano, da s starostjo naraščata in ogrožata zdravje: avtoimunost, ko človeško telo sproži imunski odziv proti lastnim celicam ali tkivom, in kronično vnetje nizke stopnje, ki se pojavi brez znanega vzroka.

»Na splošno so narava vseh teh sprememb, ki se pojavljajo s starostjo, ter njihovi genetski in biološki vzroki še vedno precej neznani,« je dejal profesor Cucca. »Naš cilj je razumeti, kako so določene imunske celice in molekule povezane s funkcionalno usposobljenostjo imunskega sistema ter genetskimi in negenetskimi dejavniki, ki sprožajo te spremembe.«

Prvi krog analiz je prinesel obetavne rezultate, saj so raziskovalci 16 molekul imunskega sistema določili za »tarče, ki jih je mogoče zdraviti z zdravili«, da bi zagotovili večjo imunsko odpornost pri starejših. Z nadaljevanjem raziskav bo 12 od teh molekul morda mogoče zdraviti z zdravili, ki se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni.

–––

Raziskave, omenjene v članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.

Preberite še:

Komentarji: