Analizo, v katero je bilo vključenih 36 večjih evropskih bank, je opravil davčni observatorij EU, neodvisno raziskovalno telo, ki ga financira Evropska unija.
Aktivisti že dalj časa opozarjajo, da je uporaba davčnih oaz s strani bank nesprejemljiva, saj je bilo po finančni krizi leta 2008 v Evropi za reševanje prizadetih bank porabljenih več kot 1,5 bilijona evrov davkoplačevalskega denarja, poroča Guardian.
Observatorij je izpostavil, da bi morali dobičke multinacionalk obdavčiti po 25-odstotni davčni stopnji. Na ta način bi morale evropske banke letno plačati od 10 do 13 milijard evrov dodatnih davkov. V primeru 21-odstotne davčne stopnje bi morale plačati od šest do devet milijard, pri 15-odstotni stopnji pa med tri in pet milijard evrov.
Kot piše v poročilu, banke v davčne oaze preusmerijo okoli 238.000 evrov dobička na zaposlenega v primerjavi s 65.000 evrov v ostalih državah. Gre za dobiček iz držav, kjer poteka proizvodnja storitev. Čeprav banke 14 odstotkov svojega dobička preusmerijo v davčne oaze, delež njihovih zaposlenih v teh državah oziroma teritorijih znaša le štiri odstotke.
Na razočaranje odločevalcev in aktivistov se tako odstotek preusmerjenega dobička v davčnih oazah ni bistveno spremenil v zadnjih sedmih letih, čeprav so številni upali, da bodo poročila držav o delovanju bank, ki so jih uvedli leta 2014, spremenila prakso.
Observatorij je za davčne oaze označil 17 držav oziroma teritorijev. To so Bahami, Bermuda, Britanski deviški otoki, Kajmanski otoki, Guernsey, Gibraltar, Hongkong, Irska, otok Man, Jersey, Kuvajt, Luksemburg, Macao, Malta, Mavricij, Panama in Katar. Najvišjo davčno stopnjo (15 odstotkov) med njimi ima Luksemburg, medtem ko v Panami, na Kajmanskih otokih, Britanskih deviških otokih in Bermudi ne pobirajo davkov.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.