Na konferenci Življenje z rakom po raku predstavili nove presejalne programe

Zdravnik in profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Kolšek je pojasnil, da je alkohol eden glavnih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Opozoril je, da je umrljivost zaradi pitja alkohola večja kot zaradi sladkorne bolezni. Dolgotrajno pitje alkohola ima posledice na živčevje, prebavila, obtočila in druge organske sisteme, predstavlja pa tudi veliko tveganje za nastanek raka ust, žrela, grla, požiralnika, dojk, jeter in črevesja.

Polovica moških in tretjina žensk spije preveč alkohola

"Čim manj alkohola, tem bolje," se glasijo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Kolšek je dodal, da je najboljše nič alkohola. Zaskrbljujoča je tudi statistika, ki kaže, da skoraj polovica moških in tretjina žensk v Sloveniji pije tvegano, 23 odstotkov moških pa popije pol litra vina ali več vsaj enkrat na teden.

Kolšek zato predlaga nekaj učinkovitih ukrepov za zmanjševanje uporabe alkohola, kot so višji davki na alkoholna pijače, omejitev oglaševanja alkoholnih pijač, prodaja alkoholnih pijač le v specializiranih trgovinah in boljše informiranje.

Alkohol povezan s pojavom raka dojk

Študije kažejo, da je prekomerno uživanje alkohola linearno povezano z razvojem raka dojk, je povedala zdravnica Simona Borštnar z Onkološkega inštituta Ljubljana. S prekomernim uživanjem alkohola je povzročenih pet odstotkov rakov dojk, kar v Sloveniji pomeni 70 bolnic na leto. Občasno težko popivanje pa 1,33-krat zveča tveganje za raka dojk.

Pri obolelih, ki se zdravijo s protirakavimi zdravili, lahko uživanje alkohola poveča možnost neželenih učinkov ali zmanjša učinkovitost zdravila, je še opozorila Borštnar.

Prostata, pljuča, želodec – novi presejalni programi

Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavil posodobljena in dopolnjena evropska priporočila glede obstoječih in uvajanja novih presejalnih programov. Obstoječi presejalni programi se nanašajo na raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesja ter danke. Novi presejalni programi pa raka prostate, pljuč in želodca.

Pri presejanju raka dojk z mamografijo priporočajo, da se starostni razpon vabljenih žensk poveča na med 45 in 74 let. Presejanje raka materničnega vratu priporočajo v najmanj petletnih intervalih. Pri raku debelega črevesja in danke priporočajo dvostopenjsko odkrivanje raka, torej odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in kolonoskopijo. 

Kadilska abstinenca za vstop v presejalni program raka pljuč

V presejalni program oseb z visokim tveganjem raka pljuč bi vključili hude kadilce in tudi bivše hude kadilce. "Te osebe bi z vstopom v presejalni program morale prenehati kaditi, kar je lahko za nekatere prestrog kriterij," je dejal. Pri raku želodca pa priporočila zajemajo testiranje na bakterijo helicobacter pylori.

Nove smernice za presajanje raka prostate so opredelile drugačen pristop k testiranju na PSA. "Z vključitvijo novih algoritmov s stratifikacijo tveganj, vključitvijo kalkulatorjev tveganj in magnetne resonance prostate se lahko stvari obrnejo, da bo manj napačno pozitivnih testov, pretirane diagnostike in pretiranega zdravljenja," je povedal urolog Miha Pukl iz Splošne bolnišnice Celje.

Pri uspešnem nagovarjanju k presejalnim programom za moške pripomorejo tudi različna društva. Predsednik društva OnkoMan Matej Pečovnik je povedal, da moški zahtevajo drugačen pristop kot ženske, saj je moškim treba pokazati, da so presejalni programi dobri za boljšo kakovost življenja.

Novice Revolucija zdravljenja najpogostejšega raka pri moških

Novice Rak prostate najpogostejši rak moških

Rak pljuč med najpogostejšimi oblikami raka