Generalna skupščina Združenih narodov je suspendirala članstvo Rusije v Svetu za človekove pravice (UNHRC) zaradi dogodkov v Ukrajini, kar predstavlja predvsem poraz Moskve na mednarodnem parketu. Rusijo so suspendirali zaradi »poročil o kršitvah in zlorabah človekovih pravic in o zlorabah mednarodnega humanitarnega prava«. Tako je zapisano v resoluciji, ki so jo po razkritju ubitih civilistov v ukrajinski Buči spodbudile ZDA. Za suspenz Rusije je glasovalo 93 članic OZN, tudi Slovenija. Proti jih je bilo 24, tudi Kitajska. 58 držav članic se je vzdržalo. Vendar so pravila takšna, da glasovi vzdržanih ne štejejo, zato je bila odločitev potrjena s potrebno dvotretjinsko večino.
Srbija za, Kitajska proti
Suspenz pomeni, da je Rusija izgubila vse pravice, ki izhajajo iz njenega članstva v Svetu za človekove pravice, formalno pa ostaja članica. To dejanje samo po sebi ne bo imelo večjih neposrednih posledic; pomembneje je zaradi merjenja politične moči in podpore v mednarodni skupnosti. Za suspenz Rusije so glasovale vse članice Evropske unije, tudi Madžarska, sicer pa med drugimi tudi Srbija. Zunanji minister Ukrajine, ki je trenutno tudi članica UNHRC, Dmitro Kuleba je dejal, da so izbrale »pravo stran zgodovine«, ameriška veleposlanica pri OZN Linda Thomas-Greenfield pa, da »je rusko članstvo v Svetu za človekove pravice farsa«.
Uradna Moskva je pred glasovanjem državam članicam OZN poslala pisma s pozivi, naj glasujejo proti, in vsako državo nagovorila s posebnimi argumenti. Poteza je bila neuspešna. Je pa število članic OZN, ki so včeraj glasovale za resolucijo, precej manjše od števila tistih, ki so marca podprle dve resoluciji generalne skupščine, v kateri so med drugim pozvali Rusijo k takojšnjemu umiku iz Ukrajine in izrekli podporo ozemeljski celovitosti slednje. Za resoluciji je takrat glasovalo 140 oziroma 141 držav, proti jih je bilo pet. Tokrat so bile med drugimi proti Kitajska, Belorusija, Venezuela, Severna Koreja, Iran, Kazahstan, Sirija, Kuba, Alžirija in še sedem afriških držav... Njihovi predstavniki so dejali, da bi morali o uboju civilistov v Buči najprej opraviti neodvisno preiskavo ter da Svet za človekove pravice postaja politično orodje.
Suspenz se je po Libiji leta 2011 zgodil drugič v zgodovini obstoja UNHRC, ki je nastal leta 2006. Gre za organ Organizacije Združenih narodov, čigar naloga je zaščita in širjenje človekovih pravic po svetu. Njegov sedež je v Ženevi, ima 47 držav članic, ki so po regionalnem ključu izvoljene za triletni mandat. Suspenz članice je mogoč, če »zagreši resne in sistematične kršitve človekovih pravic«.
Vojna bo še dolga
Zunanji ministri zveze Nato so tudi na podlagi odzivov na dogodke v Buči včeraj Ukrajini obljubili hitrejše pošiljanje oborožitvenih sistemov za boj proti ruski vojski, potem ko jih je Kuleba k temu pozval z besedami: »Mislim, da je dogovor, ki ga ponuja Ukrajina, pošten. Vi nam daste orožje, mi žrtvujemo življenja in vojna je omejena v Ukrajini.« Kuleba je sicer izpostavil Nemčijo, rekoč da postopki tam trajajo predolgo.
Ukrajina čaka na orožje ob pričakovanju še mnogo hujših bojev na vzhodu države, kamor je ruska vojska preusmerila glavnino sil po neuspešnem zavzemanju Kijeva in drugih velikih mest. Kuleba pravi, da bo vojna tam spominjala na drugo svetovno s tisoče tankov. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je včeraj ocenil, da bi vojna lahko trajala še mesece, če ne leta.
Diplomacija se vseeno nadaljuje. Danes bosta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Ukrajini obiskala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in vodja evropske diplomacije Josep Borrell. V Bruslju pravijo, da v ukrajinsko prestolnico prinašata sporočilo polne solidarnosti Evropske unije z Ukrajino, podrobnosti obiska pa iz varnostnih razlogov niso objavili.
Nadaljujejo se tudi pogovori ukrajinske in ruske strani, okoli katerih pa je spet prišlo do različnih interpretacij. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je Ukrajina na zadnjem srečanju ponudila takšen osnutek mirovnega dogovora, ki je nesprejemljiv in odstopa od prejšnjih izhodišč glede vprašanj Krima in vojaških vaj. Lavrov trdi, da gre za taktiko spodkopavanja mirovnih pogovorv. Svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak pa je navedbe Lavrova zavrnil in trdi, da hoče z njimi obrniti pozornost stran od dogodkov v Buči.
