Napetosti zaradi prebežnikov na zunanji meji EU-ja so se najbolj zaostrile 8. novembra, ko je na belorusko-poljsko mejo prišlo na tisoče ljudi, ki so hoteli tudi na silo vstopiti na Poljsko, ki pa jih ni želela sprejeti in jih je vračala v Belorusijo, kjer so pogosto žrtve nasilja beloruskih organov. Ti jih pogosto tudi z nasiljem silijo v poskuse prečkanja meje mimo mejnih prehodov.

V zadnjih tednih so skušali prebežniki na Poljsko prihajati predvsem v manjših skupinah. Veliko večino prebežnikov, ki jih ujamejo, poljske sile izženejo iz države, ne da bi jim omogočile zaprositi za azil. Bruselj je Varšavi izrekel polno podporo pri odnosu do prebežnikov.

Nemška policija je predtem v četrtek sporočila, da je lani iz Belorusije prek Poljske v Nemčijo prišlo več kot 11.000 prebežnikov, od tega skoraj vsi v drugi polovici leta.

Tudi na začetku leta 2022 se razmere niso umirile, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V zasilnih bivališčih v logističnem centru v Brusgiju tik ob meji po navedbah beloruskega Rdečega križa ostaja okoli 600 prebežnikov, med njimi tudi otroci.

V Belorusiji so sicer danes začele veljati sankcije, ki so jih oblasti v Minsku sprejele kot odgovor na sankcije EU-ja, ZDA in nekaterih drugih držav. Uvoz določenih vrst blaga z Zahoda, med drugim prehranskih izdelkov, kot so meso in mlečni izdelki, je zdaj prepovedan. Embargo naj bi udaril predvsem po proizvajalcih hrane v EU-ja.

Zahod beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka obtožuje, da namerno vabi ljudi s kriznih območij v Belorusijo kot odgovor na gospodarske sankcije proti njegovim oblastem in jih nato pošilja na mejo s Poljsko.

Sorodna novica Prebežniki ujeti med beloruskim izkoriščanjem in nasiljem ter zavračanjem EU-ja