Golob o sumu korupcije v UKCL: Podobne zgodbe na dan prihajajo vsak dan

"Ta konkreten primer je zelo jasen, kar se tiče organov pregona, tudi davčnih. Vladi ni treba ukrepati, ker morajo po uradni dolžnosti ukrepati organi sami. Če ne bodo, bomo zahtevali nadzor na delom organov pregona. Pričakujem, da bodo vse institucije, vključno z vodstvom, ukrepale v skladu s svojimi pristojnostmi," je povedal predsednik vlade Robert Golob.  

"Bi bil pa presenečen, če bi se izkazalo, da je mogoče oseba, o kateri govorite, v sorodstvu s kakšnim političnim veljakom," je še navrgel, a podrobnosti ni želel razkriti. 

Prav tako je Golob razkril še, da je, odkar se je začel ukvarjati z reformo v zdravstvu, s podobnimi primeri seznanjen vsak dan. "Ne tako eksplicitno in ne s takšnimi pisnimi dokazi, ampak vsak dan na dan prihajajo zlorabe našega javnega zdravstvenega sistema za privatno bogatenje. Meni je strašno žal, da moram to poslušati, a ne mine dan, da ne bi podobnih zgodb poslušal," je povedal. 

Bo vlada to lahko presekala? Kot pravi Golob, je vodstvo zavodov tisto, ki bo moralo z odgovornim ravnanjem in z večjimi pooblastili poseči v te primere. "Mi kot vlada, pa bomo morali s spremembo zakonodaje postaviti jasna pravila, kaj se sme in kaj ne," je razložil. Po njegovih besedah so v četrtek o tem govorili tudi na strateškem svetu za zdravstvo. "Prepričan sem da bomo skupaj s svetom pod vodstvom dr. Erik Breclja postavili zelo jasno črto, do kje zdravniki lahko opravljajo dodatno delo in kaj so prepovedane prakse, ki v Sloveniji ne bodo več dovoljene," je sklenil Golob. 

Ministrstvo pričakuje sodelovanje KPK, NPU in drugih

Na dogajanje se je odzvalo ministrstvo za zdravje. Po tem, ko je Ministrstvo za zdravje na podlagi poročanja medijev izvedelo za domnevni sum korupcije v UKC Ljubljana, je Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu od vodstva in sveta zavoda UKC Ljubljana nemudoma zahteval razjasnitev okoliščin glede omenjenega primera. 

"Ko bo ministrstvo pridobilo vse verodostojne dokaze in uradne informacije, bo odločalo o nadaljnjih korakih," so sporočili in dodali, da se bo, v kolikor bi se anonimne navedbe iz medijev izkazale za resnične, ministrstvo kot ustanovitelj javnega zavoda UKC Ljubljana dolžno ustrezno odzvati v skladu s svojimi pristojnostmi.

Ministrstvo pričakuje, da se bodo v razjasnitev vseh okoliščin vključile vse pristojne institucije od Nacionalnega preiskovalnega urada, Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in finančne uprave do drugih pristojnih organov, so dodali. "Transparentnost v zdravstvu in jasen nadzor nad porabo denarja sta namreč ključni usmeritvi, ki jima sledimo in za kateri se bomo zavzemali tudi v prihodnje," so še poudarili v sporočilu za javnost. 

"Prijave na komisiji tega primera še nimamo, vsekakor pa, v kolikor so pristojni elementi kaznivega dejanja, so za to pristojni Policija, tožilstvo in naprej do sodstva," je dejal Robert Šumi predsednik KPK. S Policije medtem odgovarjajo, da na vprašanja o konkretnih primerih ne morejo odgovoriti, a da bodo preverili, ali so v navedenem primeru podani razlogi za sum kaznivega dejanja.  

Na splošno izdajanje posebnega računa za zasebni honorar z nakazilom na agencijo s sedežem v Hong Kongu kaže na nepravilnosti, ocenjujejo na Komisiji za preprečevanje korupcije. "Splošno rečeno, to kaže na anomalijo," je dodal Šumi, a pojasnil, da komisija še nima uradnega stališča, saj primera še niso prejeli. "Če je sistem takšen, da je transparenten, da se točno ve, kdo je pristojen za izdajo računa, kakšen je stroškovnik, mora biti samo tako in nič drugače. Torej vsa odstopanja so anomalije," je dodal. 

Kirurg Erik Brecelj je ob prevzemu vodenja strateškega sveta za zdravstvo napovedal: "Če bomo imeli urejen zdravstveni sistem, dobro vodenje, digitalizacijo, spremljanje podatkov, bodo koruptivni posli sami odpadli." Za zdaj na to temo pred kamero ne želi.

Odzvali so se tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, ki je z zadevo seznanjena iz medijev. Iz objav v medijih je po navedbah zbornice razvidno, da sta bili za zasebnega naročnika iz tujine opravljeni dve ločeni zdravstveni storitvi, in sicer konzultacije pred bolnišnično obravnavo pred zahtevnim kirurškim posegom, ki jih je opravil zdravnik v svojem zasebnem času, ter nato operativni poseg, ki je bil opravljen v UKC Ljubljana in je bil samoplačniški, saj je šlo za pacientko iz tujine, poroča STA.

"Kot je komentiral že generalni direktor UKC Ljubljana, ni nenavadna praksa, da visoko kvalificirani zdravniki nudijo svoje strokovno znanje kot konzultanti tudi v mednarodnem okolju. Ker pa so bila v javnosti sprožena določena vprašanja, bo za razjasnitev Zdravniška zbornica Slovenije zadevo obravnavala v okviru svojih organov," so zapisali v sporočilu za javnost.

UKC Ljubljana: vodstvo ni vedelo, da je kirurg samoplačniku zaračunal še zasebni honorar

V ljubljanskem kliničnem centru so medtem napovedali, da bodo z ukrepanjem čakali do vrnitve Romana Bošnjaka s kongresa v tujini. "Ko bo prišel, bomo seveda opravili razgovor in tudi strokovni svet bo obravnaval to situacijo," je dejal Marko Jug, direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL).

Že včeraj se je sicer odzval tudi generalni direktor UKC Ljubljana, ki je dejal, da vodstvo ni vedelo, da je kirurg samoplačniku zaračunal še zasebni honorar. Povedal je, da je to neobičajno. Prav tako je zatrdil, da ljubljanski klinični center nikakor ni povezan s podjetjem iz Hongkonga. 

Pacientka iz tujine je bila v začetku leta 14 dni na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Šlo je za izjemno težko operacijo glave, je potrdil Jug. Za celotno storitev je ljubljanski UKC družini izstavil račun. "Za celotno storitev, torej hospitalnega bivanja, operacije, ki je zajemala tudi honorar profesorja Bošnjaka," je pojasnil. Za kakršen koli drug račun UKC ne ve. "O tem nismo obveščeni in tudi nikoli nismo vedeli, da bi kateri koli naš zaposleni zahteval dodaten denar za storitve, ki so opravljene v UKC," je poudaril Jug.  

Kot smo že poročali, je glede na dokumente, ki smo jih prejeli od našega vira, ki je želel ostati anonimen, 9. januarja profesor in kirurg Roman Bošnjak z zasebnega elektronskega naslova družini iz Severne Makedonije poslal predračun za operacijo (odstranitev tumorja) v višini dobrih 27.000 evrov. Na predračunu je uradni logotip UKC Ljubljana, kjer je Bošnjak predstojnik Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo. 

Kot je zapisal v elektronskem sporočilu, je uspel prvotno ceno znižati za dobrih pet tisočakov. Hkrati pa je sporočil, da jim bo zaračunal tudi zasebni honorar v višini 6000 evrov, ki naj ga nakažejo agenciji v Hong Kong. Kot razlog je navedel davčno optimizacijo. Iz bančnih izpiskov je razvidno, da je družina oba računa, tudi tistega za zasebni honorar, plačala še pred operacijo, 18. januarja. 

Za pojasnila, zakaj je družina morala zdravniku plačati še dodatni honorar in ga nakazati na bančni račun družbe v davčni oazi, smo prosili Romana Bošnjaka. Po daljšem telefonskem pogovoru nam je poslal pisni odziv: "Svojci pacienta so me konzultirali na zasebni naslov, ker so slišali za moje delo in strokovnost. /.../ V prostem času sem na daljavo pregledal vse MRI slike, vse izvide in tako dalje. Opravil sem torej medicinsko konzultacijo in svetovanje. /.../ Ponudili so mi plačilo za moj trud. Usmeril sem jih na agencijo v tujini, ki skrbi za promocijo mojega imena, in s tem plačal letno članarino. Od te agencije nisem prejel nobenega denarja." 

Toda v elektronskem sporočilu je plačilo zasebnega honorarja Bošnjak predlagal sam. Pridobili smo tudi račun tuje agencije, ki kot postavko navaja medicinsko svetovanje in honorar strokovnjaka, ne pa plačila letne članarine.