KGZS opozarja na zaskrbljujoče ekonomsko stanje v kmetijstvu

Ekonomsko stanje v slovenskem kmetijstvu je ob podražitvi inputov in stagnaciji cen kmetijskih proizvodov zaskrbljujoče, opozarja KGZS. Najslabše je v živinoreji in pridelavi mleka, po pozebi, suši in neurjih tudi v rastlinski pridelavi. Skupaj z drugimi kmetijskimi organizacijami bodo vlado znova pozvali k zvišanju sredstev za naložbe.

LJUBLJANA > "Stanje, v katerem se kmetijstvo nahaja, nas resno skrbi," je o analizi anketnih in statističnih podatkov o dogajanju v pridelavi in na kmetijskih trgih danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Janez Pirc.

Poleg podražitve energije so se od pomladi do septembra pomembno podražili tudi inputi, med drugim semena v povprečju za 39 odstotkov, gnojila za 24 odstotkov, fitofarmacevtska sredstva za 22 odstotkov, krmila za 38 odstotkov. V rastlinski pridelavi so se odkupne cene sicer zvišale, a zelo malo, pridelek pa je bil zaradi pozebe, toče in suše bistveno manjši, tako da so dohodki kmetij manjši in ne omogočajo obnavljanja pridelave v bodoče, setev ozimnih kultur pa je pred vrati, je dejal Pirc.

Še hujše so po njegovih besedah razmere v živinoreji, kjer poleg omenjenih podražitev cene ključnih živinorejskih proizvodov (mleko ter goveje, prašičje in perutninsko meso ter meso drobnice) zadnjih nekaj let ostajajo praktično nespremenjene.

"Ti podatki kažejo na to, da razmerja v verigi od kmeta do potrošnika niso pravilno in pravično razdeljena," je dejal predsednik KGZS Roman Žveglič in dodal, da ob takšnih odkupnih cenah kmetje ne bodo mogli vlagati v razvoj kmetij, obnovo strojev, predvsem pa ne v izpolnjevanje standardov, ki jih družba od njih pričakuje, med njimi glede dobrobiti živali in okoljskih standardov.

Poudaril je, da kmetje potrebujejo bistveno več razvojnih sredstev. V obdobju programa razvoja podeželja 2014-2020 je bilo v okviru 17 javnih razpisov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj kmetij odobrenih okoli 123 milijonov evrov, pri tem pa je bilo zavrnjenih več kot 800 vlog za 70 milijonov evrov plačil.

Po predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 pa bi bilo na voljo 60 milijonov evrov. "Premalo; kmetije bodo zaostajale," meni Žveglič.

Zbornica ocenjuje, da bi bilo treba za programsko obdobje 2023-2027 zagotoviti dodatnih 380 milijonov evrov. Del tega denarja bi bilo treba nameniti za investicije, del pa za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki (OMD), za okoljska plačila in za dobrobit živali.

Z drugimi organizacijami s področja kmetijstva - Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružno zvezo Slovenije, Sindikatom kmetov Slovenije in Zvezo slovenske podeželske mladine - bodo prihodnji teden zahteve po dodatnih sredstvih uskladili in jih poslali vladi, je napovedal Žveglič.

---