Z odvetniki preverjajo, kako je SDS kadrirala v vrh Pošte

Na Slovenskem državnem holdingu so skoraj leto dni nemo spremljali, kako največja vladna stranka kadruje in zlorablja vpliv na Pošti Slovenije. Zdaj, ko se menja oblast, so se zbali, da bodo morali za to tudi odgovarjati.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
četrtek, 28. 4. 2022, 05:55


Screenshot 2021-11-14 at 18.32.43
Tomažu Kokotu je po številnih poskusih uspelo postati generalni direktor Pošte Slovenije s polnim mandatom. Zunanji pravni pregled bo pokazal, ali so bila pri tem kršena pravila in zakonodaja.
Youtube/posnetek zaslona

Položaj generalnega direktorja Pošte Slovenije Tomaža Kokota, dolgoletnega člana Slovenske demokratske stranke (SDS), je manj kot tri mesece po tem, ko je dobil poln mandat na čelu ene največjih družb v državi, že ogrožen.

Pod vprašajem je zakonitost njegovega imenovanja iz začetka februarja letos. Kot smo poročali, ga je nadzorni svet pod vodstvom Ervina Renka, bratranca generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca, izbral kot najprimernejšega kandidata. To je naredil kljub temu, da Kokot ne izpolnjuje pogojev, ki so po statutu potrebni za generalnega direktorja. Do vplivnega in dobro plačanega položaja so mu tako pomagali odvetniki, pravni svetovalci in vlada Janeza Janše.

Ko je postalo jasno, da bo prišlo do zamenjave oblasti, pa so se zganili na Slovenskem državnem holdingu (SDH), kjer upravljajo s podjetji v državni lasti. Uprava SDH je namreč v tednu pred volitvami, na katerih je zmagalo Gibanje Svoboda Roberta Goloba, naročila zunanji pravni pregled Kokotovega imenovanja. Nalogo so zaupali odvetniški pisarni Ulčar & partnerji, ki bo lahko zaslišala vse vpletene in dobila neomejen dostop do celotne dokumentacije.

Ervin Renko je bil kot predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije tisti, ki je oddal odločilen glas za Tomaža Kokota.
Ervin Renko je bil kot predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije tisti, ki je oddal odločilen glas za Tomaža Kokota.
HSE

Na SDH se po informacijah naših virov želijo zavarovati pred odgovornostjo za sporno dogajanje na Pošti Slovenije in morebitno krivdno razrešitvijo. Saga o imenovanju izbranca SDS se je vlekla kar sedem mesecev. V tem času je prišlo do menjave neposlušnih nadzornikov, vplivanja nanje in očitnega odločanja v nasprotju s statutom družbe. Kljub temu njegova uprava, ki ji predseduje Janez Žlak (SDS), ni preprečila spornih potez, ampak jih je le nemo opazovala.

Preberite še:
Matoz stal pred vrati, ko so za direktorja nastavili izbranca SDS

Kako so za izbranca SDS prekršili pravila

Iz sklepa, ki ga je uprava SDH sprejela 20. aprila in smo ga pridobili v uredništvo, je razvidno naslednje:

- poslovodstvo in nadzorni svet Pošte Slovenije bosta morala izvajalcu pregleda zagotoviti vso dokumentacijo, ki je bila pripravljena, sklenjena, sprejeta, pregledana, posredovana, ustvarjena ali obstaja v neposredni ali posredni zvezi z imenovanjem Kokota. Najprej za vršilca dolžnosti oziroma začasnega generalnega direktorja in nato za poln mandat na čelu družbe.

- posredovati mu morajo fotokopije listin, elektronske datoteke in tudi zvočne posnetke, če bi se izvajalcu pregleda zdele pomembne.

- izvajalec pregleda lahko opravi razgovore tako s trenutnimi kot nekdanjimi člani nadzornega sveta, pa tudi s člani kadrovske komisije.

Pričakovati gre, da bo zunanji pravni pregled potrdil to, kar smo opozarjali tudi na necenzurirano.si. Da je bilo imenovanje Kokota za generalnega direktorja Pošte Slovenije politično in dirigirano iz kabineta predsednika vlade. Vpleteni pa so pri tem zlorabili pravna sredstva in zavestno odločali v nasprotju s pravili in zakonodajo.

Pri imenovanju Kokota je pomagal tudi Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše.
Pri imenovanju Kokota je pomagal tudi Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše.
STA

Tako bi moral imeti Kokot najmanj pet let izkušenj na vodstvenih položajih v velikih gospodarskih družbah ali druge primerljive izkušnje. V resnici je bil le izvršni direktor v manjšem družinskem podjetju FlawlessCode, hkrati je posloval prek statusa samostojnega podjetnika. Ker Kokotu ni uspelo "prepričati" nadzornega sveta, je prišlo do zamenjave uporniških nadzornikov s tistimi blizu SDS. Nadzorniki so naročili tudi več pravnih mnenj, s katerimi bi utemeljili, da ima Kokot dovolj izkušenj. Med drugim pri Franciju Matozu, dolgoletnemu odvetniku SDS in Janeza Janše.

Namesto, da bi nadzorniki iz vrst SDS sprejeli odgovornost, ki jim jo prinaša funkcija, so za vsak primer najeli še zunanjo kadrovsko agencijo Competo. Ta je "našla" Kokota in še dva prijateljska kandidata, za kar je Pošti Slovenije zaračunala 10.500 evrov. In kar je ključno, ocenila je, "da kandidat (Kokot, op.p.) izpolnjuje formalne pogoje".

Preberite še:
Koliko stane direktorski stolček na Pošti Slovenije

V SDS do zadnjega preprečevali zunanji pregled

Veliko težavo imajo tudi na SDH. Nekateri nadzorniki Pošte Slovenije naj bi namreč na sporno imenovanje generalnega direktorja in druge nepravilnosti v družbi pisno opozarjali upravo SDH. Spomnimo, da je član nadzornega sveta Pošte Slovenije Matjaž Fortič (pred dvema tednoma ga je SDH razrešil) že konec lanskega leta na SDH oddal prijavo o nedovoljenih pritiskih politike. Podobne prijave naj bi na SDH dobili tudi po februarskem imenovanju Kokota. Vendar naj ne bi bilo nobenega odziva. Do sedaj.

Janez Žlak, predsednik uprave SDH, naj bi do zadnjega poskušal preprečiti preveritev tega, kaj se je dogajalo na Pošti Slovenije.
Janez Žlak, predsednik uprave SDH, naj bi do zadnjega poskušal preprečiti preveritev tega, kaj se je dogajalo na Pošti Slovenije.
STA

Pod sklep o izvedbi zunanjega pravnega pregleda imenovanja generalnega direktorja Pošte Slovenije so podpisani vsi trije člani uprave SDH: Žlak, Janez Tomšič in pred kratkim imenovani Peter Drobež. Dejansko naj bi si Tomšič, ki je bil pred letom dni imenovan v kvoti NSi, za to prizadeval že nekaj časa, a naj bi vedno naletel na nasprotovanje Žlaka. Ker je ta predsednik uprave, je njegov glas prevladal. Ko je v začetku meseca v upravo prišel Drobež, ki velja za človeka Zdravka Počivalška, pa so se razmerja obrnila. Tako naj Žlaku ne bi preostalo drugega, kot da prispeva tretji podpis pod sklep. Neuspešen naj bi bil tudi pri zahtevi za imenovanje druge, prijateljske odvetniške pisarne, ki bi izvedla pravni pregled.

Preberite še:
Partnerica novega ministra do službe v državnem podjetju