5300 let stara mumija razgrnila zgodovino tetovaž

O tem, kaj Ötzijevi tatuji pomenijo, znanstveniki razpravljajo vse od njegovega odkritja. Ugotovili so, da jih ima mnogo vzdolž področij, kjer starejši ljudje sicer najpogosteje občutijo stalne bolečine: spodnji del hrbta, kolena, zapestja in gležnji. Zato nekateri raziskovalci domnevajo, da njegove tetovaže pomenijo starodavno zdravilo za bolečino. V prid tej teoriji so različna zelišča, ki so jih raziskovalci našli v neposredni bližini Ötzijevega zatočišča. Za njih je namreč znano, da imajo zdravilne lastnosti, pojasnjuje avtorica CNN-ovega članka o Ötzijevih tatujih Allison Hawn, ki je sicer profesorica na državni ameriški univerzi v Arizoni.

Kot je ugotovila, pa Ötzi ni imel vseh tetovaž na mestih, ki so običajno povezana s starostnimi tegobami, poškodbami na sklepih. Ledeni mož je imel tatuje tudi na prsih. "Teorije o pomenu tega niza tetovaž, ki so jih odkrili z novimi tehnikami slikanja leta 2015, predvidevajo od zametkov akupunkture oziroma obrednih obredov zdravljenja do tega, da so del sistema obrednih ali verskih prepričanj," meni Hawnova.

Starodavne tetovaže

Ideja, da so imele Ötzijeve tetovaže globok kulturni ali verski pomen zanj in za njegovo ljudstvo, ne presega razuma, zatrjuje avtorica: "Kot zgodovinarka in strokovnjakinja za tatuje sem preučila, kako so se tetovaže v preteklosti uporabljale za ceremonialno zdravljenje, verske obrede in za prikaz pripadnosti tako kulturnim kot verskim skupinam po vsem antičnem svetu in vodile vse do sodobnosti."

Mumificirana trupla žensk v Egiptu so razkrila tetovaže iz leta 2000 pred našim štetjem. Poleg tega so v grobnicah našli vgravirane in naslikane figure ter majhne izrezljane figurice žensk s tatuji med letoma od 4000 do 3500 pred našim štetjem. V obeh primerih so imele ženske na trebuhih vtetovitan skupek pik, ki je deloval kot nekakšna zaščitna mreža. Na zgornjem delu stegen so imele še tatuje egiptovske boginje Bes, ki je veljala za zaščitnico porodnic. Obe omenjeni vrsti starodavnih telesnih poslikav veljata za nekakšen talisman zaščite žensk, ki so bile pred porodom, razlaga Allison Hawn.

Po njenih besedah je starogrški zgodovinar Herodot razpravljal o tem, kako so se pobegli sužnji v Canopusu prostovoljno tetovirali, ker so želeli prikriti, da so last gospodarjev in zaradi verske predanosti. Ti novi znaki so bili pogosto simbol, da moški in ženske niso več služili svojim zemeljskim gospodarjem, ampak so se namesto tega zavezali nekemu bogu ali boginji.

Tetovaže različnih veroizpovedi

Več znanstvenikov meni, da so tetovaže krščanskega apostola Pavla pokazale njegovo predanost Kristusu. Tatuji naj bi pomagale tudi drugim kristjanom, ki so se soočili s preganjanjem iz rimskega cesarstva, da bi se poistovetili z njegovim verovanjem.

Maori, domorodno ljudstvo na Novi Zelandiji, že stoletja ohranjajo umetnost tetoviranja, imenovanega Ta Moko. Te telesne poslikave, ki se izvajajo še danes, imajo globok kulturni pomen in zgodovino. Ne prenašajo le družbenega statusa, družinske identifikacije in človekovih življenjskih dosežkov, ampak imajo tudi duhovni pomen – pozivajo duhove, da zaščitijo uporabnika.

Več indijanskih plemen in prvobitnih preivalcev v Severni Ameriki se ponaša z dolgo zgodovino nošenja svetih tetovaž. Leta 1878 je antropolog James Swan napisal več esejev o ljudstvu Haida, ki jih je srečal okoli mesta Port Townsend v Washingtonu. V enem od njih je podrobno opisal, da so tatuji več kot okras, saj ima vsaka poslikava sveti namen. Pojasnil je tudi, da so na tetovirane ljudi gledali kot na duhovne voditelje ali svete osebe.

V zahodnoafriških državah, kot sta Togo in Burkina Faso, so tatuje in obredne spremembe telesa uporabljali, in jih še vedno, pri svetih obrednih dogodkih, je nekaj primerov, povezanih z vero, opisala zgodovinarka Allison Hawn.

Ob tem je dodala, da ljudje po vsem svetu tudi v sodobnem času še vedno nosijo telesne poslikave z verskim pomenom: "Ne glede na to, ali gre za člane filipinskega plemena Kalinga, ki prejmejo tetovažo mambabatok – vzorec tradicionalnih oblik, narejen z eno samo iglo – od najstarejšega znanega živega mojstra tetoviranja, 102-letnega Whang-Od Oggaya, ali za neštete križe, svetopisemske verze in druge simbole krščanstva, ki jih lahko vidimo v ZDA, imajo tetovaže še vedno globok verski in duhovni pomen."

Kaj točno so Ötziju pomenile tetovaže, ki krasijo njegovo mumificirano telo, bo vsaj deloma ostalo skrivnost, meni avtorica. A je prepričana, da je ledeni mož pomemben opomnik, da so tetovaže bile, in so še vedno, sveti del mnogih kultur po vsem svetu.

Ötzi je tik pred smrtjo med drugim jedel kozoroga in jelena

5300 let star Ötzi velja za najstarejšo mumijo na evropskih tleh. Gre za najstarejše naravno mumificirano truplo v Evropi, ki omogoča dober vpogled v lastnosti bakrenodobnih Evropejcev.

Znanstveniki so pred tremi leti analizirali vsebino njegovega želodca in odkrili, kaj je jedel pred smrtjo. Njegov želodec je bil poln maščobe divjega kozoroga, jelenovega mesa, starodavnega zrnja in strupene praproti. S slednjimi si je verjetno želel pomagati pri želodčnih težavah. Znanstveniki prav tako trdijo, da je bila zadnja večerja Ötzija dobro uravnotežena, a je imela hkrati visoke vsebnosti maščobe, o čemer smo takrat že poročali.

Znanstveniki pa so ledenega moža dodobra preučili že pred tem. Ugotovili so, da je bil v času svoje smrti visok približno 1,65 m in star 45 let. Trpel je za številnimi zdravstvenimi težavami, med njimi hudo arteriosklerozo, h kateri je bil nagnjen genetsko, imel je tudi karies.

Na sebi je imel obleko iz usnja različnih živali in vodoodporne čevlje. Ob njem so našli bakreno sekiro, kremenast nožič z lesenim ročajem, nedokončan lok iz tisovega lesa in tok s 14 puščicami.