Da se kdaj pa kdaj novoletne želje tudi uresničijo, je dokazala beseda leta 2021 – to je bil PCT, kratica za »prebolel, cep­ljen, testiran«. Ob razglasitvi smo si zaželeli, da bi ga čim prej pozabili, in to se je res zgodilo, ugotavlja dr. Simona Klemenčič, vodja izbora besede leta, ki ga od leta 2016 pripravlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zdaj že zbirajo predloge za besedo leta 2022, ki bo razkrila, kaj je v tem letu najbolj vplivalo na naš vsakdanji jezik.

PCT – beseda leta, ki si jo želimo čim prej pozabiti

Jezik je odlično ogledalo in barometer sprememb, poudarja Simona Klemenčič. In prav to je tisto, kar naj bi odražal izbor besede leta. »Iščemo besedo oziroma besedno zvezo, ki se je posebej veliko uporabljala in opisuje spremembo v družbi, značilno za to leto. Naš fokus je jezik: opazujemo, kako se v njem odražajo družbene spremembe,« opisuje sogovornica. Strokovno komisijo, ki jo vodi, še zlasti zanimajo besede, ki so nove, ali tiste, ki jih že lep čas poznamo, pa so zdaj morda dobile nov pomen.

Politika se noče izogniti besedi leta

Zbiranje predlogov za besedo leta 2022 – pri izboru sodelujeta tudi Delo, ki vsako leto razglasi svojo besedo, in portal MMC – se je začelo že na začetku novembra in bo trajalo do začetka prihodnjega leta; najprej bodo razglasili besede finalistke in nato še zmagovalko. Pod okriljem Zveze gluhih in naglušnih Slovenije zbirajo tudi predloge za kretnjo leta.

Če bi se dalo, bi se povsem izognili politiki, pa se politika nikakor noče izogniti nas, pravi Simona Klemenčič. FOTO: Črt Piksi

Po besedah Simone Klemenčič so dobili že precej predlogov, a je še prezgodaj, da bi govorili o favoritih. Navsezadnje se lahko marsikaj spremeni in predvsem se lahko še zgodi kaj takega, kar bo vplivalo na spomin in jezik to leto. Z besedami se namreč zelo hitro odzovemo in v pretek­losti se je že zgodilo, da smo v zadnjih dneh dobili kakšno novo. Trendi za zdaj kažejo, da nas (kar je v supervolilnem letu pričakovano) najbolj vznemirja not­ranja politika, prav tako zunanja, ki se navsezadnje dotika tudi nas. »Nas zanima predvsem, kaj je novega v slovenščini. Če bi se dalo, bi se povsem izognili politiki, pa se politika nikakor noče izogniti nas. V vsakodnevnem življenju, v tudi najmanj pomembnih, včasih celo banalnih stvareh, dostikrat močno odseva, kar pa seveda ni nič novega in je značilno za vsa obdobja in narode, ne le za Slovence v 21. stoletju,« dodaja Simona Klemenčič.

Na vsakdanji jezik vplivata tudi zunanja politika in trajna kriza, v kateri smo se znašli. FOTO: Alexey Malgavko/Reuters

Zadnji dve leti je zaznamovala pandemija, zato sta bili besedi leta 2020 (karantena) in 2021 (PCT) povezani z njo. Zdaj vpliva epidemije covida-19 tako rekoč ni več zaznati, ugotavlja sogovornica, med predlogi so besede, ki odražajo povsem drugo dogajanje. Še vedno pa ni opaziti, da bi nas zares žulile teme, povezane s podnebjem, ki je bilo beseda leta 2019.

Tudi pri Oxfordu letos glasovanje

Da je sezona izbiranja besede leta, je mogoče zaslediti tudi v tujini. Pri angleškem slovarju Collins, denimo, so že izbrali besedo permacrisis, ki opisuje življenje v nekakšni nenehni krizi – v času, ki ga zaznamujejo vojna, inflacija, politična nestabilnost ... Takega predloga pri nas še niso prejeli, je pa permakriza beseda, ki bi jo bilo mogoče prav lepo prenesti v slovenski jezik, pravi Simona Klemenčič. Slovar Oxford besedo leta prvič izbira z glasovanjem javnosti. Razglasili jo bodo konec tega tedna, med predlogi pa so metaverse (metaverzum), #IStandWith (ključnik za podporo, solidarnost) in goblin mode (besedna zveza, ki opisuje lenega, neurejenega, samosvojega človeka, ki zavrača zunanji svet, je spet postala aktualna po vrnitvi ljudi iz karantene).

Pri cambriškem slovarju so za besedo leta 2022 izbrali homer, ameriški žargonski izraz za home run, točko pri baseballu, ki je obnorela igralce spletne igre wordle. Samo 5. maja so to besedo v omenjenem slovarju poiskali 65.000-krat.