Mraz, revščina in primerjava 15 živil

Prihajajo hladnejši in, upajmo, bolj mokri dnevi. Dneve olajšanja, ki naj bi planet utirili v približno normalnost, čakamo z utesnjenostjo. Ves svet z negotovostjo, Slovenija z večjim strahom kot marsikje, saj resnih ukrepov proti draginji in mrazu ni na vidiku. Obratno si je vlada vzela čas za šaljivo primerjanje cen osnovnih živil po trgovinah in za polževo izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov.

Realnost Slovenije je taka, da je lačnih, kljub okrepljenim blažilcem v humanitarnih organizacijah, preveč, da je mnoge lani pozimi zeblo in da bo letos takih še več. Čeprav zapletenega dogajanja v svetu ne moremo razumeti in so mnoge podražitve njegov realni, a tudi špekulativni odsev, je v rajski deželi pod Triglavom taka realnost nepotrebna.

Res je, da suša vseh suš draži hrano in elektriko. Res je, da težave z zemeljskim plinom povzročajo z vojno vodene hegemonistične težnje veliko carskega Rusa in da vse skupaj zapleta dolgoletno uničevanje planeta. Predvsem pa je res, da zablodelega niti nočemo niti ne moremo popraviti na hitro. Marsikaj pa lahko naredimo.

A kriki planeta k upočasnitvi vseh, ki bi mu lahko, predvsem pa bi mu morali vračati dolg in poplačati zapitke, ne bodo dosegli. Najmanj ne megalomanske neodgovorne peščice, ki se vsak dan prenažira z dobički na račun planeta in večine ljudi na njem.

V nevarnem, a tudi špekulativnem svetu in v resni draginji si je slovenska vlada vzela čas za šaljivo primerjanje maloprodajne košarice 15 osnovnih živil po naših trgovinah in še v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem za nameček. Za nadzor cen trgovcev bodo to počeli izbranci javnega razpisa. Škoda, ker se nanj niso javili revni, ki iz meseca v mesec rinejo z odličnim poznavanjem cen, akcij, znižanj ... Ti magi preživetja bi vladi in še komu znali povedati veliko koristnega.

Nič ni narobe, če draginja trka na vrata v prid nižanju potrošniških norosti in v dobro planetu sproži nekaj varčevanja z vodo, hrano in vse do energije. A kriki planeta k upočasnitvi vseh, ki bi mu lahko, predvsem pa bi mu morali vračati dolg in poplačati zapitke, ne bodo dosegli. Najmanj ne megalomanske neodgovorne peščice, ki se vsak dan prenažira z dobički na račun planeta in večine ljudi na njem.

Navadili smo se, da revne Slovence vrednotimo z bon(boni). Z zdravju ali vsaj zobem škodljivo sladkarijo, ki preprečuje trden ugriz v sistemske reforme. Navsezadnje pod pragom revščine živi “samo” 243.000 ali 11,7 odstotka državljanov. To je manj, kot leto prej, kot je pravkar navedla statistika za leto 2021. Ker je to eden najnižjih deležev revnih med evropskimi državami in je za nameček dohodek zgornjih 20 odstotkov najbogatejših “le” 3,2-kratnik petine najmanj preskrbljenih, je dokaz o uspešnosti Slovenije na dlani.

Ja, pa ja. Gre za točne statistične podatke, ki ne le, da nič ne povedo, pač pa grdo zavajajo. Pod prag revščine, med ljudi pod 60 odstotki povprečnega letnega dohodka gospodinjstev, so uvrščeni vsi z manj kot 771 evri mesečnih prihodkov. A v Sloveniji ima resne probleme vsaj 65 odstotkov od 984.000 zaposlenih s podpovprečno plačo. Ta se vrti okrog 1300 evrov neto. Probleme imajo še upokojenci, invalidi in ostali dohodninski zavezanci, skupaj še okrog 600.000 Slovencev, ki se drenjajo v prvem dohodninskem razredu z okrog 700 evri na mesec. Vsi ti s primerjavo cen 15 živil to in onstran meje pozimi ne bodo mogli ogreti stanovanj niti se zdravo prehraniti.

Biti reven v povprečni evropski državi, s prihodki pod 1300 evri oziroma pod 60 odstotki dohodkov gospodinjstev, je vse kaj drugega kot v Sloveniji pod 770 evri. Bencin je v najdražjih državah za petino dražji. Marsikakšen prehrambeni ali potrošni izdelek je bolj kakovosten, a cenejši. Slovenske najemnine stanovanj pa so presegle marsikakšno evropsko prestolnico.

Vlada res računa novo košarico življenjskih stroškov, ki je osnova socialnim prejemkom in minimalni plači. Kar je prav. Ker pa je bila nazadnje izračunana leta 2016, je vsak dan računanja dan norčevanja preveč.

Pogled na strukturo revnih - 90.000 upokojencev, 65.000 najemnikov stanovanj, 50.000 delovno aktivnih in zato 40.000 mladoletnih otrok, razkriva področja nujnih reform. Nujno je pripraviti še strategijo utišanja 0,8 odstotka Slovencev z več kot 6500 evri čistih mesečnih prihodkov in ne 3,2-kratnikom, pač pa nekaj sto-kratnikom skromno obdavčenega bogastva glede na večino imetja oropane. Torej utišanja ljudi, ki bolj kot vlade vodijo državo in ovirajo spremembe.

V prid reformam bo nujno utišati vse tiste gospodarstvenike, ki so se osmešili z viki in kriki o propadu gospodarstva zaradi dvigov minimalnih plač, ukrepov v prid odprave plačne uravnilovke in podplačanim.

Na srečo slovensko gospodarstvo ni le preživelo, pač pa se v najhujši svetovni krizi, zmedi in negotovosti vzpenja in vije roke nad pomanjkanjem delavcev. Problem je samo, da je čas šalam davno odzvonil in da je spremembe v prid ljudem, proti draginji in zmrzali, zahteval predvčerajšnjim.

---