Med večjimi okoljskimi problemi je med drugim tudi hrup, ki ga povzročajo promet, industrijski viri in druge dejavnosti. ”Onesnaženost s hrupom je drugačna od ostalih vrst onesnaževanja,” so zapisali na spletni strani Skupna služba varstva okolja. Kot hrup lahko opredelimo vsak nezaželen in moteč vzrok, ki se je posebej v preteklih letih povečal predvsem v urbanih okoljih.

Zaradi naraščanja obremenitev je bila leta 2002 sprejeta evropska Direktiva 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, ki zavezuje vse države članice k rednemu spremljanju obremenjenosti prebivalcev in okolja s hrupom, seznanjanju javnosti o ugotovitvah, pripravo in izvedbo programa ukrepov za zmanjšanje obremenitve na preobremenjenih območjih ter k rednemu poročanju Evropski komisiji.

Obveze direktive veljajo za mesta, kjer so ceste z več kot 3 milijoni prevozov vozil letno, za železniške proge z več kot 30 tisoč prevozi vlakov letno in za poselitvena območja z več kot 100 tisoč prebivalci. Prav sem sodi tudi Maribor. Tako je Mestna občina Maribor (MOM) zavezana, da vsakih pet let pripravi Strateško karto hrupa (SKH). Do danes je MOM pripravila karte za leto 2006, 2011 in 2016, za 2021 pa bo izdelana naslednje leto.

Kakšna je obremenitev hrupa v Mariboru?

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, je bilo leta 2016 zaradi cestnega prometa v nočnem času preobremenjenih 20.200 prebivalcev, v celodnevnem obdobju pa 16.400 prebivalcev. V primerjavi je leta 2006 to število znašalo 34.300 oziroma 28.200. Zaradi železniškega prometa je bilo v nočnem času preobremenjenih le 518 prebivalcev, v celodnevnem obdobju pa le 181 prebivalcev.

Število preobremenjenih prebivalcev zaradi cetnega prometa podnevi in ponočli v letih 2006, 2011 in 2016, Foto: Strateška karta hrupa poselitvenega območja MOM za leto 2016

Tako se v obdobju od leta 2006 naprej obremenjenost s hrupom in s tem izpostavljenost prebivalcev njegovim škodljivim posledicam na območju Mestne občine Maribor zmanjšuje. “V prihodnjih letih se bo začela pripravljati nova SKH in na podlagi novih meritev bomo lahko ugotovili, za koliko se je to število zaradi izvedenih ukrepov tekom zadnjih let (predvsem na področju prometa) dodatno zmanjšalo,” dodajajo na občini.

Središče Maribora je razbremenila predvsem preusmeritev tranzitnega prometa na avtocesto. Obremenitev s hrupom ostaja velika na površinah ob državnih cestah in prometnejših mestnih cestah.

Zmanjšanje hrupne obremenitve je predvsem posledica sprememb nekaterih večjih prometnih tokov, ki so se zgodili v preteklem obdobju:

  • Zgrajen je bil avtocestni odsek Pesnica – Ptujska cesta – Slivnica s priključkom Maribor vzhod.
  • Zaščita s protihrupno ograjo na območju ob povezavi priključek Maribor Vzhod – Nasipna ulica.
  • V promet je bila predana IV. etapa zahodne obvoznice Maribora, kar je delno razbremenilo potezo zahodna obvoznica – Ptujska cesta.
  • V celoti so bili izvedeni protihrupni ukrepi na hitri cesti Pesnica – Melje – Tezno.
  • Ceste, ki napajajo mesto in mestne glavne ceste, so dobile v celoti značilnosti regionalnih cest, za katere je v zadnjem obdobju značilno splošno zmanjševanje prometa.

Glavni vir hrupa je cestni promet

“Na območju Maribora je v prevladujoči vir hrupa cestni promet, železniški pa le v manjši meri,” pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.

Obremenitev s hrupom je največja ob naslednjih glavnih cestah:

  • Cesta proletarskih brigad – Tržaška cesta
  • Tržaška cesta-Ptujska cesta – Miklavž
  • Maribor-Vurberk-Ptuj: Cesta XIV. Divizije in Dupleška cesta
  • Maribor-Ruše: Limbuška cesta
  • Meljska cesta

Ob omrežju DARS-a, kamor sodi tudi hitra cesta, je bilo v letu 2016 glede na mejne vrednosti za vir hrupa skupno preobremenjenih 45 stavb, največ ob odseku Dragučova – Maribor, kjer je bilo obremenjenih 22 stavb, in hitri cesti Pesnica – Maribor, kjer pa je bilo obremenjenih 127 stavb.

V nadaljevanju so nam na občini pojasnili, da so sicer največji viri hrupa avtoceste in hitre ceste, vendar ker potekajo pretežno po redko poseljenih območjih ali so protihrupno sanirane, število preobremenjenih prebivalcev oziroma stavb ni veliko.

Obremenitev površin na območju MOM s hrupom zaradi cestnega prometa podnevi, Foto: Strateška karta hrupa poselitvenega območja MOM za leto 2016

 

Obremenitev površin na območju MOM s hrupom zaradi cestnega prometa ponoči, Foto: Strateška karta hrupa poselitvenega območja MOM za leto 2016

Obremenitev s hrupom zaradi železnice je v primerjavi s cestnim prometom manjši vir hrupa, saj so območja ob železniških progah  tudi protihrupno sanirana ali pa je sanacija v teku. “Obremenitev površin s hrupom zaradi železniškega prometa je največja na območju ob glavni progi št. 30 Zidani Most –Šentilj, na poteku do mostu čez Dravo, vendar je to območje redko poseljeno in pretežno namenjeno dejavnostim, ki ne zahtevajo posebnega varstva pred hrupom,” razlagajo na Mestni občini Maribor ter dodajajo, da so hitrosti vožnje vlakov bistveno manjše.

Za celotno območje Železniške postaje Maribor in Košakov pa je ob modernizaciji proge predvidena obsežna protihrupna sanacija. Območje ob regionalni progi št. 34 Maribor-Prevalje je pri UKC Maribor sanirano s protihrupnimi ograjami in s pasivno protihrupno zaščito stanovanjskih stavb na območju Tabora.

Obremenitev površin na območju MOM s hrupom zaradi železniškega prometa podnevi, Foto: Strateška karta hrupa poselitvenega območja MOM za leto 2016

 

Obremenitev površin na območju MOM s hrupom zaradi železniškega prometa ponoči, Foto: Strateška karta hrupa poselitvenega območja MOM za leto 2016

Okvare sluha in živčnega sistema

Kot so zapisali na spletni strani Skupna služba varstva okolja, je eno od meril za onesnaženost s hrupom nevarnost za človekovo zdravje. Tako lahko zaradi hrupa pride do okvare slušnih organov, škodljivo pa deluje tudi na živčni sistem, kar vodi v razdražljivost, nervozo in utrujenost. Drugi negativni učinki so lahko motnje spanja, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri govoru, vznemirjenost, vpliv na družbeno vedenje.

Nivo glasnosti pa je le en dejavnik, ki ima učinek. Ostali so na primer čas in kraj ter trajanje in vir hrupa. Posebej ranljive skupine so starejši, otroci, nosečnice, slepi, ljudje s poškodbo sluha, bolj občutljivi ljudje, osebe z duševnimi motnjami.

Protihrupni ukrepi

Zaradi negativnih učinkov, ki jih ima hrupno onesnaževanje v večjih mestih, je izjemno pomembno prav zmanjševanje hrupa, ki bi omogočilo prebivalcem kakovostno bivanje tudi v središču mesta. “Mestni razvoj mora upoštevati tudi komponento hrupa, predvsem gre tukaj za premišljeno prostorsko načrtovanje in ustrezno prometno politiko. Poleg prometa so povzročitelji hrupa namreč tudi industrijski obrati, ki jih je smiselno koncentrirano umeščati v t. i. industrijske oziroma poslovne cone, ki so običajno nekoliko odmaknjene od bivalnih naselij. Največ pa lahko k zmanjšanju hrupa v mestu pripomore učinkovita prometna politika,” pojasnjujejo na občini.

Poleg prometa so povzročitelji hrupa namreč tudi industrijski obrati, ki jih je smiselno koncentrirano umeščati v t. i. industrijske oziroma poslovne cone, ki so običajno nekoliko odmaknjene od bivalnih naselij.

Ukrepi za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom so opredeljeni v Operativnem programu varstva pred hrupom (OPH). Po mnenju Mestne občine Maribor so najučinkovitejši ukrepi za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom prometno-tehnične ureditve, z zmanjšanjem hitrosti vožnje, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje absorpcijskih lastnosti voznih površin. Na območjih, kjer ti ukrepi niso izvedljivi ali dovolj učinkoviti, se lahko izvaja tudi izboljšanje zvočne izoliranosti za hrup občutljivih prostorov, kar izboljša kvaliteto bivanja v stanovanjih.

“Glede na to, da podatki za Mestno občino Maribor kažejo upad števila prebivalcev, ki so izpostavljeni prekomerni obremenitvi s hrupom predvsem zaradi prometa, kombinacija vseh zgoraj naštetih ukrepov zagotovo deluje,” so dodali na občini.