'Država je polna in potrebujejo prostor, kmetje pa imamo zemljo, ki jo želijo'

Nizozemski minister za kmetijstvo Henk Staghouwer je odstopil le nekaj ur po dogovoru z Evropsko komisijo o odpravi izjeme EU, ki je nizozemskim kmetom omogočala, da so na svojih poljih še naprej trosili več gnoja kot druge države EU.

To pomeni, da nizozemski kmetje izgubljajo izjemo, ki jim omogoča, da na svojih poljih trosijo več gnoja kot njihovi kolegi v večini preostalih držav EU, poroča Dutch News. Bruselj je namreč Nizozemski odobril izjemo zaradi njene relativno majhne površine, kar velja tudi za Dansko, Irsko in Flandrijo, vendar je bil nato pod pritiskom, da izjemo opusti, ker naj bi škodovala okolju. Staghouwer je potrdil, da se je strinjal s postopno odpravo sodbe v naslednjih treh letih. Vlada pa je ocenila, da bodo stroški za nadomestila 18.000 kmetom, ki koristijo izjemo, znašali okoli 130 milijonov evrov. "To bo imelo posledice," je dejal Staghouwer, ki pa je nato vrgel puško v koruzo.

Odstop je tako prišel v času, ko vlada Marka Rutteja skuša uveljaviti svoj širši načrt za zmanjšanje emisij dušika, ki izhlapeva iz gnoja. Prekomerni izpusti dušika lahko škodijo okolju in onesnažijo vodne vire, vendar se kmetje (in potrošniki) bojijo, da bodo ukrepi, ki bodo zmanjšali količino gnojil, ki jih lahko uporabijo, in dovoljeno število glav živine, uničilo kmetijstvo in zvišalo cene na trgovskih policah. 

Staghouwer je dejal, da ni prava oseba za vodenje prehoda na krožno kmetijstvo. Rutte je odločitev o odstopu označil za pogumno in Staghouwerju zaželel vse dobro v prihodnosti, piše Politico.

Funkcijo bo za zdaj prevzela Carola Schouten, podpredsednica vlade in prav tako pripadnica stranke Krščanska unija. Toda kmetje, ki Schoutenovo poznajo iz njenega mandata kmetijske ministrice v prejšnji vladi, pravijo, da ne pričakujejo več napredka.

"Je nevidna. Nima nobenih načrtov. Nima nobene vizije,"  pravi Sieta van Keimpema iz Farmers Defence Force, ene najglasnejših skupin v kmečkih protestih.

Nizozemsko kmetijstvo je bilo nekoč hvaljeno kot model kmetovanja, National Geographic pa je leta 2017 Nizozemsko označil za majhno državo, ki hrani svet. Je druga največja izvoznica kmetijskih proizvodov na svetu, velika proizvajalka mesa in znana po uporabi visokotehnoloških metod za povečanje donosa.

Toda oblast se je odločila, da produktivnost ne bi smela cveteti na račun okolja. Leta 2019 je sodišče razsodilo, da kmetijske dejavnosti in gradbena branža kršijo državno zakonodajo o emisijah.

"Za onesnaževanje vemo že vsaj 10 let, toda ker je vlada to vprašanje kar naprej ignorirala, se je nenadoma znašla stisnjena v kot brez jasne ideje, kako to rešiti," je dejal Jeroen Candel, profesor kmetijske politike na univerzi Wageningen na Nizozemskem.

Nova vlada je obljubila, da bo to spremenila, celo imenovala ministra za politiko narave in dušika, ki bo izvajal zmanjšanja. Toda vladni načrti so junija sprožili proteste kmetov, demonstracije pa so se od takrat samo še povečevale.

Postavlja se namreč vprašanje, koliko so načrti usklajeni z realnostjo. Predvidevajo namreč do 95 odstotkov manj živinoreje na nekaterih območjih. Nizozemski kmetje zato seveda menijo, da bodo ostali brez dela, če bodo ukrepi uspešni. Situacije niso pomagale umiriti niti izjave, naj si kmetje pač najdejo novo službo ali se celo preselijo. 

Kmetje so po odstopu ministra želeli hitro imenovanje naslednika, da bi se pogovori, ki sicer ne prinašajo napredka, nadaljevali. Še posebej v času, ko visoke cene gnojil in energentov pritiskajo na svetovno proizvodnjo hrane, borzne špekulacije pa nato cene hrane še dodatno poganjajo v nebo. Candel tako meni, da je pričakovati, da se bodo razmere na Nizozemskem le še zaostrovale: "Ne bi me presenetilo, če bi zaradi tega razpadla koalicija."

Kmetije za proizvodnjo mesa in mleka naj bi bile odgovorne za 41 odstotkov emisij dušika v državi. Načrti za prepolovitev izpustov dušika do leta 2030 pa bi lahko pomenili, da bi se moralo zapreti več kot 11.000 kmetij, nadaljnjih 17.000 kmetov pa bi moralo zmanjšati proizvodnjo, kar bi pomenilo dramatično prestrukturiranje nizozemskega kmetijstva.

"Prvič v življenju sem šel na demonstracije," je tako medijem povedal Henk Schoonvelde, proizvajalec mleka, ki je bil med tistimi, ki so se odpravili na ulice. "S traktorjem sem šel po glavnih cestah, to je bilo res noro, bilo je na tisoče traktorjev."

Kmetje so prepričani, da so neupravičena tarča, pojasnjuje: "Razlog je po mojem mnenju v tem, da ta vlada izkorišča problem dušika za druge stvari. Država je zelo natrpana in polna in potrebujejo prostor – kmetje, mi imamo zemljo in želijo jo uporabljati."

Jos Ubels, podpredsednik Farmers Defence Force, pa pravi, da želijo zdaj z ukrepi prizadeti kmetijstvo, ki pa je že tako ogromno vložilo v varovanje okolja in živalim prijazno proizvodnjo. "Smo med prvimi petimi najbolj okolju prijaznimi načini pridelave na svetu, zato smo očitno naredili že veliko. So pa to družinske kmetije, za to smo porabili milijone, ta denar pa moramo nekako ustvariti."