DL: Srednjeveški tabor - Gutenwerd bolje raziskati in ga oživiti

6.9.2023 | 11:40

Prikaz kovaštva je bil zanimiv.

Srednjeveško orožje, zaščitna oprema in drugi predmeti zanimajo tudi mlade.

Srednjeveška glasba pomirja.

Tomaž Nabergoj je predaval skupinam na kraju samem.

Ohranjeni temelji nekdanje srednjeveške cerkvice na Otoku pri Dobravi

Na odprtju dveh informativnih tabel (od leve proti desni): Jože Kapler, Tomaž Nabergoj, Vinko Gradišar, Andrej Mikec in Dušan Štepec

Tritedensko pestro dogajanje ob prazniku Občine Škocjan, Knobleharjevo 2023, se je letos začelo s srednjeveškim dnem na Otoku pri Dobravi oz. pri tamkajšnjih arheoloških ostalinah Gutenwerda, pomembnega srednjeveškega naselja z rečnim pristaniščem na umetnem otoku v neposredni bližini Dobrave pri Škocjanu, ki so ga pred 550 leti uničili Turki.

Ves petek je bilo na okljuku reke Krke zelo pestro. Na prostoru pri cerkvi sv. Nikolaja, ki je edini ohranjeni arhitekturni preostanek iz tiste dobe, je stal srednjeveški tabor s petimi šotori. V njih so predstavili vsakdanje življenje v srednjem veku. Obiskovalci, med katerimi ni manjkalo ne otrok – organizirane skupine so prišle iz OŠ Šentjernej ter OŠ Frana Metelka Škocjan in Vrtca Radovednež – ne starejših, so si lahko ogledali prikaz kovaštva, orožje in bojno opremo, oblačilno kulturo, usnjarstvo, namizne igre in lokostrelstvo, v čemer so se lahko tudi sami preizkusili.

Obiskovalci so opazovali mojstre pri delu, si ogledali arheološke ostanke srednjeveške cerkvice, se sprehodili po srednjeveški poti, na kateri so nekoč stale hiše in delavnice. Prisluhnili so lahko tudi zvokom kitarske lutnje in srednjeveškim pesmim. V cerkvi sv. Nikolaja je bila na ogled še Razstava o opuščeni srednjeveški naselbini Gutenwerd.

IZJEMEN POMEN

Srednjeveški dan, ki ga je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Občino Škocjan in Občino Šentjernej, Župnijo Škocjan, novomeško enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Druščino Zlate ostroge idr., se je vključeval v mednarodno prireditev Evropski dnevi arheologije 2023.

Kustos Narodnega muzeja Slovenije Tomaž Nabergoj pravi, da so s srednjeveškim dnem želeli ljudi ozavestiti, kako pomembna je ta izjemna dediščina, ki bi jo morali bolj poznati.

»To najdišče želimo oživiti. V Narodnem muzeju Slovenije pripravljamo za konec leta posebno razstavo o Gutenwerdu in 550-letnici njegovega uničenja, prav tako pa si želimo skupaj z občinama Škocjan in Šentjernej oživiti to najdišče z raznimi kulturnimi programi ter delovanjem šol,« je dejal Nabergoj in omenil načrte novih raziskav v prihodnjih letih.

NOVE RAZISKAVE

»Terenski pregledi so bili opravljeni leta 2021, prijavili smo se na razpis Agencije za raziskovalno dejavnost, in z denarjem, ki se ga letos nadejamo, želimo narediti nedestruktivne geofizikalne meritve tega najdišča ter ugotoviti, kaj vse je bilo tukaj,« je povedal Nabergoj. Pojasnil je še, da je bila zgodovina tu raziskovana od leta 1967 do leta 1984. Takrat je Narodni muzej pod vodstvom Vinka Šribarja izvedel izkopavanja in ugotovili so, da naj bi bila naselbina ustanovljena v 11. stoletju, mogoče že v 10., in da naj bi obstajala do leta 1473, ko so jo uničili Turki. Raziskana je bila le manjša površina tega najdišča.

Z uničenjem Turkov pa se ni vse končalo, ker imajo med arheološkim gradivom najdbe že iz zgodnjega novega veka od 16. do 17. stoletja; ob izkopavanjih grobov v cerkvi sv. Nikolaja so našli tudi grobove iz 16. stoletja, tudi pisni viri in kartografsko gradivo priča, da se je nekaj življenja tu le ohranilo. »Vsekakor pa je to raziskovalni izziv za slovensko arheologijo,« meni Nabergoj.

DVE TABLI

Na Gutenwerd, ki je do zdaj edina opuščena srednjeveška naselbina na slovenskem ozemlju, ki so jo odkrili in raziskovali arheologi in je zaradi svoje ohranjenosti izjemna tudi v evropskem merilu, bosta od zdaj opozarjali tudi dve informativni tabli: najdišče Gutenwerd in cerkev sv. Nikolaja.

Dušan Štepec je na prireditvi zbrane pozdravil v imenu novomeške enote ZVKD Slovenije in opozoril na pomen takšnih tabel. »Vesel sem, da je prišlo do te označitve. Gutenwerd je eden izmed 600 kulturnih spomenikov lokalnega pomena v JV-regiji. Je pa zdaj izziv na občinah Škocjan in Šentjernej, da začneta razmišljati, kako oživljati to lokacijo, seveda skupaj z Narodnim muzejem Slovenije,« je dejal. Gutenwerd namreč stoji na območju Občine Šentjernej in v Župniji Škocjan.

Škocjanski župan Jože Kapler in podžupan Občine Šentjernej Andrej Mikec sta poudarila pomen arheološko bogatega predela dela Dolenjske pod Gorjanci, ki ga je treba še bolj predstaviti širši javnosti, priložnost pa vidita tudi v turizmu. Ker velja, da smo turizem ljudje in da turizem ne pozna meja, bo Gutenwerd most med Škocjanom in Šentjernejem.

Na Gutenwerd pa bo kmalu opozarjalo tudi posebno obeležje v Dobravi pri Škocjanu, ki ga bo na pobudo vaščana Vinka Gradišarja oz. Vaške skupnosti Dobrava kmalu postavila Občina Škocjan.

Članek je bil objavljen v junijski tiskani številki Dolenjskega lista

Besedilo in foto: L. Markelj