Študentje ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko ter člani astronomske skupine so pripravili seznam zanimivih astronomskih pojavov, ki jih bomo v novem letu lahko spremljali na nebu nad Slovenijo, pa tudi drugod po svetu. Sončevi mrki sicer v letu 2024 iz naših krajev ne bodo vidni, ga pa bodo 8. aprila doživeli čez lužo. Takrat bodo lahko najbolj atraktiven Sončev mrk namreč spremljali v Ameriki.
Popolna faza mrka bo prečkala severni del ameriške celine, od Mehike do kanadskega Labradorja. Najdlje bo ta popolni mrk trajal v Mehiki, kjer bo luna Sončevo ploskvico zakrivala kar štiri minute in 28 sekund, so sporočili študentje fakultete in člani astronomske skupine.
2. oktobra bo sledil kolobarjasti Sončev mrk, ki pa prav tako ne bo viden iz naših krajev. Lunina senca bo namreč potovala po Tihem oceanu prek Velikonočnega otoka do juga Čila in Argentine, kot delni mrk pa ga bodo opazovali iz južnega dela ameriške celine.
V Sloveniji bomo lahko medtem 18. septembra opazovali delni lunin mrk. Ta sicer na žalost ne bo tako izrazit, saj bo luna takrat potovala pretežno skozi lunino polsenco. Zemljina senca bo tako zakrila samo manjši del lune.
Prišlo pa bo tudi do okultacije, pojava, ko bližnje nebesno telo (običajno luna) zakrije oddaljen nebesni objekt. Tak pojav bo viden v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta, ko se bo Saturn skril za Luno. Žal bo med tem dogodkom Sonce vzšlo in razsvetlilo nebo. Vendar pa bo enak pojav možno znova opazovati le nekaj mesecev kasneje, 4. januarja 2025 zvečer.
Znova možnosti polarnega sija
Že lanski november smo lahko tudi pri nas opazovali polarni sij, ki je na naši zemljepisni širini sicer precej redek pojav. Sonce pa bo letos doseglo najbolj aktiven del svojega 11-letnega cikla, zato bo verjetnost pojava polarnega sija še višja.
Polarni sij se da napovedati le za nekaj dni vnaprej, potem ko se na Soncu zgodi izbruh. "Ali je polarni sij dovolj močan, da ga vidimo iz naših krajev, pa boste morali preveriti med dogodkom samim," pravijo. Polarni siji so nizko nad severnim obzorjem pri nas vidni za največ nekaj ur. So neizrazita zavesa svetlobe, skoraj nezaznavne barve, ki pa jo lahko lepo vidimo na fotografijah.
Zaradi povečane Sončeve aktivnosti bo predvidoma na Soncu vidnih tudi več temnejših območij, t. i. Sončevih peg. To so hladnejša območja na površju Sonca. "Za varno opazovanje Sonca je potrebna uporaba posebnih filtrov. Opazovanje brez filtra lahko povzroči trajne poškodbe oči," ob tem opozarjajo navdušence nad nebesnimi pojavi.
Dva kometa, eden morda kar med sončnim mrkom
Letos nas bo medtem obiskal tudi komet 12P/Pons-Brooks, ki vsakih 71 let zaide v notranje predele Osončja. Zanj so značilni nenadni izbruhi svetlosti, ki se zgodijo vsakič, ko se začne približevati Soncu. V preteklem letu mu je svetlost poskočila najprej za 100-krat, potem pa še za-15 krat.
Trenutna napoved kaže, da bo komet na meji vidnosti s prostim očesom konec marca in v začetku aprila. Če se mu bo sij še povečal, pa bo komet s prostim očesom lepo viden v večerni zarji. "Z nekaj sreče ga bodo v Ameriki morda videli celo med popolnim Sončevim mrkom 8. aprila," pravijo.
Lani odkrit komet C/2023 A3 (Tsuchinshan-ATLAS) pa bo najbližje Soncu konec septembra. V ugodni legi za opazovanje bo v začetku oktobra, po zahodu sonca. Po napovedih astronomov bi lahko bil takrat viden s prostim očesom, a natančnejše napovedi bodo znane šele, ko se bo komet približal Soncu in razvil rep.
Najlepše viden meteorski roj bo avgusta
Med meteorskimi roji bodo izrazitejši predvsem Perzeidi z viškom aktivnosti med 12. in 13. avgustom. Vidni bodo kmalu po polnoči, potem ko bo zašla luna. Takrat lahko pričakujemo okrog 80 utrinkov na uro.
Sporočili pa so, da bomo imeli letos v Sloveniji manj sreče z ostalimi meteorskimi roji, posebej oktobrskimi Orionidi, novembrskimi Leonidi in decembrskimi Geminidi. Nebo bo namreč takrat razsvetljevala polna ali skoraj polna Luna, ki občutno poslabša razmere za opazovanje utrinkov.
Poleti tudi konjunkcija Jupitra in Marsa
Zaradi gibanja planetov po nočnem nebu se včasih zgodi tudi, da se planeti navidezno znajdejo tesno skupaj. "Pojav, ki mu pravimo konjunkcija, smo tako lahko opazovali že konec leta 2020." Takrat sta bila Jupiter in Saturn le šest ločnih minut vsaksebi.
Letos pa se bo zanimiva konjunkcija zgodila 15. avgusta. Takrat bosta Jupiter in Mars navidezno tesno skupaj na nebu, manj kot pol stopinje narazen drug od drugega (na štirikrat večji razdalji kot Jupiter in Saturn pred štirimi leti).
Konjunkcijo dveh planetov bomo lahko s prostimi očmi videli visoko nad vzhodnim obzorjem.
Saturn in Neptun – izziv za opazovalce
"Med kroženjem Saturna okoli Sonca se spreminja kot, pod katerim vidimo njegove obroče. Razlog je ta, da so nagnjeni glede na ravnino Saturnove orbite okoli Sonca. V drugi polovici decembra 2024 bomo obroče videli kot tanko črtico, saj jih bomo gledali s strani. Za njegovo opazovanje bomo potrebovali teleskop s premerom vsaj osem centimetrov," astronomska skupina na spletni strani svetuje opazovalcem.
Plinasti velikan Neptun bo medtem najbližje Zemlji septembra 2024. Takrat bo tudi najprimernejši čas za njegovo opazovanje. Zaradi njegove oddaljenosti pa je pri tem potrebna uporaba vsaj amaterskega teleskopa.
Kot zanimivo, odkar je bil Neptun odkrit leta 1846, je planet okoli Sonca opravil zgolj dober obrat.
Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sicer že 15. leto zapored odpira svoja vrata. Tam ob dnevih odprtih vrat poleg obiska observatorija in predavanj članov Astronomske skupine nudijo tudi vodeno opazovanje nočnega neba. Mesečni program za najbolj vedoželjne predstavljajo Večeri na observatoriju.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.