V Evropskem parlamentu v Bruslju je danes v okviru skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic potekala razprava, namenjena izmenjavi mnenj na podlagi drugega letnega poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v EU.
Razprava se je vrtela pretežno okoli vprašanja primarnosti prava EU po nedavni sodbi poljskega ustavnega sodišča, ki spodkopava načelo primarnosti evropskega prava. Reynders je pri tem ponovil, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom in da so vse odločitve Sodišča EU zavezujoče za vse organe držav članic, vključno z nacionalnimi sodišči.
"Ukrepali bomo in odločeni smo to storiti. Vendar pa vselej ostajamo zavezani dialogu," je dejal Reynders. Pri tem je ponovno zatrdil, da so pripravljeni uporabiti vsa orodja, ki so na voljo za obrambo vladavine prava, da bi se učinkovito odzvali na vse poskuse oslabitve pravne države. Med temi sta tudi mehanizem pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in postopek po 7. členu lizbonske pogodbe.
Letno poročilo komisije o stanju vladavine prava v EU je le eno od orodij v naboru ukrepov, ki jih komisija lahko uporabi, je dejal v današnji razpravi, ki jo vodi poslanka Sophie in 't Veld.
V razpravi je ob Reyndersu sodeloval tudi profesor za evropsko pravo Laurent Pech z londonske univerze Middlesex, ki kot soavtor v okviru raziskave pripravlja priporočila za izboljšanje učinkovitosti poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v EU.
V svojem nastopu prek video povezave je opozoril, da se EU te dni sooča z nazadovanjem pri vladavini prava, ki je zelo pomembno vprašanje za unijo. To nazadovanje predstavlja "eksistencialno grožnjo za EU" in spodkopava temeljno načelo, na katerem temelji pravni red EU.
Ena ključnih ugotovitev študije je, da dialog z nacionalnimi oblastmi v nekaterih članicah, ki namerno spodkopavajo pravno državo, ne deluje. Meni tudi, da bi bilo treba bolje povezati poročilo komisije z orodji za ukrepanje v primerih kršitev.
Dotaknil se je tudi pomanjkljivosti poročila in med temi omenil uporabo "diplomatskega, evfemističnega jezika", zaradi česar obstaja nevarnost "normalizacije" očitne kršitve vladavine prava. Poleg tega poročilo komisije ne daje priporočil in ne določa rokov.
Tudi več poslancev je bilo kritičnih do "mehkega jezika" v poročilu, ki da ne odseva dejanskih razmer "na terenu".
Reynders je sicer zatrdil, da komisija jasno razlikuje med "ugotovitvami, zaskrbljenostjo" pretežno v vseh članicah in "sistemskimi vprašanji" v nekaterih državah članicah. Za slednje komisija uporablja drugačna orodja, dialog ni dovolj, je poudaril. Kot je pojasnil, namerava komisija v prihodnje pri pripravi poročila upoštevati tudi priporočila za vsako državo članic.
V imenu Sveta EU, ki mu predseduje Slovenija, je poslance prek video povezave nagovoril tudi državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan. Kot je dejal, je slovensko predsedstvo razpravo o vladavini prava doslej vzelo zelo resno.
Pri tem je omenil splošno razpravo o stanju vladavine prava v EU, ki jo je predsedstvo pripravilo oktobra. Novembra bo sledila razprava o stanju v posameznih članicah, v decembru pa še razprava na podlagi 7. člena o Poljski in Madžarski, je povedal.
Po Dovžanovem mnenju je prostor za izboljšave glede vladavine prava vsaki državi članici. Nadaljevati je treba razpravo z namenom izboljšanja kulture pravne države, pa tudi za boljše razumevanje z ozirom na različna ustavna ozadja, zgodovinske izkušnje in politična okolja.
Pri tem je opozoril, da so v poročilo o stanju pravne države vključene le države članice, bi pa bilo treba razmisliti tudi o tem, da se v pregledu upošteva tudi institucije EU, ki niso le oblikovalci zakonodaje, temveč tudi izvajajo zakone.