Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v svoji spomladanski napovedi predvideva, da bo gospodarska rast po globokem padcu leta 2020 in lanski kar 8,1-odstotni rasti letos znašala 4,2 odstotka in bo za 0,5 odstotne točke nižja kot v jesenski napovedi, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se umirila pri okoli treh odstotkih.
Po besedah direktorice urada Maje Bednaš so umiritev rasti zaradi rastočih cen energentov in ozkih grl v dobavnih verigah pričakovali že pred začetkom vojne v Ukrajini, ta pa je razmere še poslabšala. Poleg vojne v Ukrajini, naraščajočih cenovnih pritiskov in ozkih grl v dobavnih verigah bo letos manjši tudi obseg podpornih ukrepov vlade, ki so pozitivno vplivali na gospodarsko rast.
Gospodarska rast bo tako letos v veliki meri posledica rasti domače potrošnje, pri čemer pa se krepitev zasebne potrošnje, tudi pod vplivom inflacije, umirja. Ob sproščanju omejitvenih ukrepov se bo močneje okrepila predvsem potrošnja storitev, ki je lani zaradi omejitev v povezavi z epidemičnimi razmerami precej zaostajala za ravnjo iz leta 2019. Sicer pa bo večino letošnjega leta zaznamovala visoka inflacija. Medtem ko je Umar lani jeseni napovedoval 2-odstotno povprečno inflacijo, naj bi ta po zadnji napovedi znašala kar 6,4 odstotka. Ob predpostavki »umirjanja cenovnih pritiskov« bi se dvema odstotkoma približala šele leta 2024.
Največja tveganja: vojna v Ukrajini in bodoče epidemične razmere
Največja tveganja za uresničitev napovedi so po besedah Bednaševe povezana s potekom vojne in cenami energentov, tveganje še naprej prinašajo epidemične razmere, vedno bolj pa tudi dobavne verige. V primeru stabilizacije razmer v Ukrajini in zmanjšanja geopolitičnih napetosti bi bila gospodarska rast lahko tudi višja od napovedane, ob nenadni ustavitvi dobav nafte in plina iz Rusije pa bi se lahko upočasnila za eno do dve odstotni točki, s tem povezana nadaljnja rast inflacije in morebitna recesija v Nemčiji pa bi lahko vplivali tudi na Slovenijo.
Spomladansko napoved so sicer na uradu pripravili že pred mesecem dni, vendar je vlada v predvolilnem času ni hotela obravnavati. Po oceni vlade naj bi bila Umarjeva ocena nekoliko preveč pesimistična in naj ne bi dovolj upoštevala pričakovane rasti javnih investicij. Je pa Umar kljub poslabšanju napovedi še vedno bolj optimističen od nekaterih drugih ustanov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je namreč Sloveniji pred dnevi v luči negativnih učinkov vojne v Ukrajini in posledičnih pretresov na svetovnih trgih za letos napovedal 3,7-odstotno rast BDP, kar je za 0,9 odstotne točke slabše od napovedi iz lanskega oktobra, in 6,7-odstotno inflacijo, ki naj bi tudi v letu 2023 s 5,1 odstotka ostala visoka. Toda evropska komisija je sredi februarja, torej še pred ruskim napadom na Ukrajino, poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke, na 3,8-odstotno rast v letošnjem letu.
Kovač: Napoved Umarja je preveč optimistična
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da je napoved Umarja preveč optimistična. »Po moji oceni je bila napoved, ki izhaja iz prve polovice marca, narejena na preveč optimističnih predpostavkah. Sam ocenjujem, da bi morala biti nižja za petino oziroma za 0,6 ali 0,7 odstotne točke,« je dejal Kovač, ki pričakuje, da bo tudi inflacija višja od napovedane.
Po Kovačevi oceni je Slovenija pred »zelo resnimi težavami«: pred tako imenovano stagflacijo, ki jo povzročata krčenje gospodarske rasti in rast inflacije. Zato bo morala nova vlada čim prej resno razmisliti o strukturi izdatkov. Prepričan je, da bo jeseni potreben rebalans državnega proračuna. »V njem se bo pokazala povsem drugačna slika naših javnih financ, kot jih je predstavljala sedanja vlada. Že danes sicer vemo, da je fiskalna slika problematična, saj je bilo od lanske jeseni sprejetih veliko politično všečnih ukrepov, ki obremenjujejo proračun, kot so denimo višanje plač in nižanje davkov, pa tudi vojaški nakupi in ustanavljanje nekaterih novih institucij. Ob problemih, ki jih je vlada ustvarila sama, se nam poleg tega obetajo še zaostrene razmere v tujini,« je dejal Kovač in spomnil, da je fiskalni svet na problematičnost slovenskih javnih financ že večkrat opozoril, »vlada pa je s političnim razlogom vsa opozorila spregledala«. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je sicer za Dnevnik včeraj povedal, da bodo oceno spomladanske Umarjeve napovedi pripravili v tednu dni, do tedaj pa se o njej ne bodo izrekali.
Tajnikar: Bojim se, da bo jesen mračna in hladna
Še bolj pesimističen kot Kovač je nekdanji gospodarski minister Maks Tajnikar. »Vse napovedi so katastrofične. Prav mogoče je, da jeseni ne bomo imeli več plina ali pa bo krepko dražji, da bomo imeli krepko višje cene elektrike in da celo ostanemo brez ogrevanja. Zaradi podražitev žita lahko zavlada po svetu tudi velika lakota, kar bi lahko sprožilo nove migracije,« opozarja Tajnikar. Po njegovih besedah je pod velikim vprašajem tudi bodoče zadolževanje, prav tako ostaja neznanka morebitno nadaljevanje epidemije covida. »Napoved Umarja je lepa in rad bi verjel vanjo, vendar pa vse kaže drugače. Bojim se, da bo jesen mračna in hladna,« je dejal.
Tajnikar gospodarstvu svetuje, naj poišče nove trge, tako kot leta 1991. Vladi pa, naj čim prej pripravi potrebne ukrepe, tako glede vprašanja hrane kot pri energentih, kjer bo po njegovem mnenju ključna predvsem elektrika. »Vse, kar je možno, je treba narediti zdaj, in ne čakati na jesen,« poudarja Tajnikar. x
