Znanost je sonce, ki nam odstira meglico z neznanega

Darja Lisjak raziskuje kemijske procese pri spajanju izredno majhnih anorganskih kristalov (nanodelcev) z organskimi snovmi.
Fotografija: Darja Lisjak FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
Darja Lisjak FOTO: osebni arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Nikoli nisem razmišljala o tem in kot kemičarka bi morala uporabljati predvsem laboratorijsko opremo. No, iskreni odgovor je še zame kar malce šokanten. Najpogosteje uporabljam osebni računalnik: za študij, zapisovanje in urejanje rezultatov, razpravljanje s sodelavci …

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Večina naprav, ki jih uporabljamo vsak dan, na primer mobilni telefon, računalnik, baterije, deluje zaradi uporabnih lastnosti anorganskih snovi. Ko te naprave zavržemo v okolje, lahko organske snovi iz okolja spremenijo ali celo razgradijo anorgansko snov. V zadnjem času proučujem kemijske procese pri spajanju izredno majhnih anorganskih kristalov (nanodelcev) z organskimi snovmi, tako z vidika njihove usode v okolju kot zaradi možne nove uporabnosti na ta način spremenjene snovi. Eno takih kombinacij želimo razviti v obliki magnetno-električne tekočine v evropskem projektu Magneliq. Take tekočine še ne poznamo. Doslej znane magnetno-električne snovi so samo v trdnem stanju.

Zakaj imate radi znanost?

Ker uživam v učenju in spoznavanju novega. Zame je znanost sonce, ki nam odstira meglico z neznanega. Tudi v Ljubljani sonce vselej premaga še najbolj trdovratno meglo. Če ne prej, pa spomladi. Tako imam upanje, da je mogoče vse zmotne prakse prej ali slej popraviti ob pomoči znanosti in da bo nazadnje zmagala resnica.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Na primer razvoj novih senzorjev za pametna mesta, pametni transport in razvoj robotike, in sicer iz že razvitih magnetnih snovi in tudi iz magnetno-električnih tekočin, ki jih ravno razvijamo. Poleg tega si želim v čim več mladih vzbuditi željo in potrebo po znanju.

image_alt
S spreminjanjem človeške mikrobiote do zdravja

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Tega nisem nikoli načrtovala. Vse življenje sem uživala v učenju in srečen splet okoliščin me je pripeljal na raziskovalno pot.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moj prvi hobi so potovanja, spoznavanje novih dežel in ljudi. Za umiritev in sprostitev uma v vsakdanjem življenju mi najbolj pomagata tek in kolesarjenje v naravi, pa tudi skrb za moje domače rastline. Kot kemičarka tudi doma rada »sintetiziram«, torej kuham in pečem, še posebej ko se zbere vsa družina.

image_alt
V podzemnih vodah išče onesnaževala

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Ustvarjalnost in vztrajnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Tega ne bi znala napovedati. Povezava dveh najmodernejših ved, rojenih v prejšnjem stoletju, informatike in genetike, obeta neslutene in hkrati zastrašujoče možnosti. Želim si, da bo ta razvoj potekal v dobro človeštva in narave, ne pa v smeri zaslužka in koristoljubja. Za preživetje našega načina življenja pa bo vsekakor najbolj pomembno pridobivanje energije s fuzijo. Princip sicer že poznamo, saj tako nastaja sončna energija, vendar še nimamo primerne »posode« za ta proces. Izvedbe na Zemlji sicer ne bom dočakala, niti moji otroci ne. Upam pa, da jo bodo dočakali vsaj moji vnuki.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Zemlja je čudovita in še veliko njenih predelov moram doživeti. Življenje je prekratko, da bi ga porabila za potovanje na oddaljen hladen planet.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

V daljni prihodnosti fuzija. Do takrat pa čim bolj raznolika kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije (fizije).

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Vsekakor z znanstvenico Marie Sklodowsko Curie. V realnem času pa z Vesno Vuk Godina in Renato Salecl, da mi pojasnita, kako premagati človeški strah pred neznanim, ki se mi zdi glavni vzrok za splošno družbeno nasprotovanje znanstvenim dognanjem. Najbolj aktualna primera sta cepljenje in seveda okolje.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Kot primer odličnega novinarskega pristopa k področju okolja in tehnologije in zanimivega branja o našem planetu priporočam knjigo Boštjana Videmška Plan B. Za vpogled v življenje in delovanje največjih znanstvenikov pa knjigo Leonarda Mlodinowa Pokončni misleci.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Prvo tekočo magnetno snov pri sobni temperaturi smo razvili v Sloveniji, na Institutu Jožef Stefan, iz magnetnih nanoploščic. Do takrat smo poznali samo dve vrsti tekoče magnetne snovi, tekoče kovine pri temperaturi nad 1000 stopinjami Celzija in tekoči helij blizu absolutne ničle, 0,001 K ali –273,149 stopinje Celzija.

Preberite še:

Komentarji: