Alojz Ihan. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Alojz Ihan. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Z imunologom in mikrobiologom Alojzom Ihanom se je v Odmevih pogovarjala Rosvita Pesek.


Minister za zdravje Janez Poklukar je dejal, da za konec epidemije potrebujemo medgeneracijsko enotnost in enotnost v odnosu do cepljenja. Te enotnosti v Sloveniji pač ni. Kaj je po vašem mnenju razlog, da Slovenci nekako ne potegnemo te vzporednice, te povezave. Če se bom cepil in če bo družba precepljena, bomo prej zunaj nevarnosti, se bojo omejitve in ukrepi prej sprostili, bomo lahko spet kot v dobrih starih časih.

Točno tako razmišljamo zdravniki. Ampak očitno je družba nekaj več. Najbrž gre za neki talent politike, da razume družbo, da zna narediti prave poteze. Kajti če bi bilo tako preprosto, kot razmišljamo zdravniki, ki se ukvarjamo s posameznikom, bi bili že zdavnaj precepljeni, kajti čisto vsi razlogi so za to, da bi se vsaj 80, če ne 90 odstotkov ljudi precepilo. Ampak v resnici očitno manjka nekaj.

Sorodna novica Kako bo potekalo cepljenje z vektorskimi cepivi, naj bi bilo znano do konca tedna

Zelo dobro poznate cepiva. Kateri je vaš največji zadržek, vaš največji dvom o cepivu. Ali ga imate?

V tem trenutku ne. Na začetku sem imel kar velike dvome glede mRNK-cepiv, ker se mi je zdela nova tehnologija, zelo nepreizkušena. Ampak po tem, ko so prišli rezultati preizkusov, pa rezultati o učinkovitosti tega cepiva, sem postal navdušen za mRNK-cepiva.

Imamo vektorska in mRNK-cepiva. Evropska agencija za zdravila zdaj po novem priporoča za najranljivejše cepljenje že po mesecu dni po drugem odmerku. Za preostale pa po pol leta. Ali se bodo kot tretji odmerek pri nas uporabljala še vektorskega cepiva, kot sta AstraZeneca in Janssen, ali bomo morda popolnoma na mRNK-cepivih?

Glede na to, da je EMA pravzaprav dala zeleno luč za to shemo cepljenja, smo zdravniki več kot zadovoljni, da imamo neke trdne osnove in zagotovo bomo uporabljali samo mRNK-cepiva, dokler bodo registrirana za to uporabo.

Seveda je huda stvar, da je bilo 263 mladostnikov domnevno cepljenih s cepivi, s katerimi ne bi smeli biti. Potem je bilo cepljenje z Janssenom ustavljeno. Zdaj naj bi Slovenija do konca tedna odločila, ali se bo Janssen še uporabljal. Kam se nagibate?

Mislim, da skoraj ni dvoma. V četrtek je sestanek in seveda ni prav nobenega razloga, predvsem kar se učinkovitosti tiče, kajti Janssen je bistveno manj učinkovit, kot pa so mRNK-cepiva. Zaradi stranskih učinkov, ta učinek v smislu razpadanja trombocitov in pa tromboze, ki je pri vektorskih cepivih pravzaprav dodaten učinek, medtem ko ga mRNK-cepiva nimajo. Zaradi teh razlogov bo seveda mRNK-cepivo, ki bo v prihodnje.

Mislite, da bi se morali osebni zdravniki bolj angažirati, ko gre za cepljenje, več pojasnjevati, osebno vabiti, več narediti … Tukaj je en delček neke rezerve, ki jo ima Slovenija.

To je absolutno na strani epidemiologov, da presodijo. Epidemiologi so zdravniki za družbo, kar pomeni, da je epidemiolog tisti, ki ima vsa znanja, da z najučinkovitejšimi ukrepi in takimi, ki so najbolj enostavni, doseže največ. Gotovo je to neka ideja. Seveda pa je treba za vse to vprašati zdravnike oziroma se z njimi pogovoriti, saj najbolj poznajo teren, v kakšnem smislu bi to učinkovalo pri njihovih pacientih.

Ali lahko še enkrat spomnite, kateri so tisti najbolj opazni znaki, pri katerih je treba nemudoma vzeti v roke telefon in oditi k zdravniku, potem ko smo že bili cepljeni.

Teh mogočih hujših stranskih učinkov je več vrst. Ena vrsta so alergični. Če nam začne razbijati srce, če začnemo otekati, če izgubimo glas, če se pojavi glavobol, potem je to tako stanje, da je treba k zdravniku. Drugi učinki so s strani delovanja centralnega živčevja, torej spet glavobol, omotica, nezavest, bolečine v glavi in trebuhu ... in spet je nujno iti takoj k zdravniku.

Ves čas govorimo o mRNK-cepivih in o vektorskih cepivih, torej na eni strani Pfizer in Moderna, na drugi AstraZeneca in Janssen. Ali lahko zelo laično poveste, kaj se zgodi v človeškem telesu, ko se cepimo s tako imenovanim vektorskim cepivom, in kaj se zgodi v telesu, ko se cepimo z mRNK-cepivom?

Ko se cepimo z mRNK-cepivom, takrat dobimo v mišico maščobne kroglice, v katerih je zapakirana informacijska molekula. Potem ko maščobne kroglice pridejo do naših celic, se stopijo z njimi, zato ker so membrane celic iz maščobe, in tako spustijo noter to informacijsko molekulo, potem pa v naslednjem tednu celica, ki je tako dobila to informacijsko molekulo, dela virusni protein S. V tistem tednu potem omogoči nastajanje protiteles in imunosti. Medtem ko se pri vektorskih cepivih cepi pravzaprav z modelnim virusom, torej z nenevarnim virusom, ki se tudi ne more razmnoževati. Vendar ima ta virus notri zapakirano to informacijsko molekulo in ta virus potem pravzaprav okuži celice, kamor je cepljena. Potem taka celica tam od dva do tri tedne dela ta virusni protein. Se pravi nekaj dalj časa.

Učinek je pri teh mRNK-cepivih hitrejši.

Učinek je hitrejši in pa presenetljivo, bolj intenziven. Več protiteles nastane pri mRNK-cepivih, tistih, ki so pač narejena. Pri AstraZeneci in Janssenu nastane bistveno manj protiteles.

Pogovor z Alojzom Ihanom