Ustavne sodnice: RTVS bi se lahko znašel v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imel delujočih organov

Ustavne sodnice, ki so glasovale proti začasnemu zadržanju izvrševanja dela novele zakona o RTVS, v ločenih mnenjih opozarjajo, da začasno zadržanje ne more povrniti mandatov vodilnim, le podaljšuje prehodno obdobje. Zaradi slednjega se bo zavod po njihovih navedbah lahko znašel v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imel delujočih organov.

LJUBLJANA > Ustavno sodišče je s petimi glasovi za in tremi proti začasno zadržalo izvrševanje dela 23. člena ter v celoti 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Postopki konstituiranja novih organov sicer lahko tečejo, zadržano je končno konstituiranje sveta, do končne odločitve sodišča pa so vodenje, poslovanje in nadzor RTVS urejeni v skladu s prehodnimi ureditvami v noveli.

Zadržanje mandatov vodilnih ne more povrniti

Sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so glasovale proti zadržanju, so v ločenih mnenjih poudarile, da zadržanje mandatov vodilnih ne more povrniti. Kogovšek Šalamonova je izpostavila, da bo zadržanje, namesto da bi zagotovilo čas za vsebinsko obravnavo, povzročilo pravno in dejansko kaotično stanje. Po njenih navedbah se bo obdobje vodenja javnega zavoda s strani vršilcev dolžnosti podaljšalo za neznano dolgo dobo, enako velja za organe vodenja in nadzora. Vsi pa bodo lahko opravljali samo tekoče posle, "kar izjemno omejuje možnosti za gospodarno in strokovno upravljanje zavoda".

Začasno zadržanje v tem primeru po njenih navedbah "zadrži izvajanje celovite prenove koncepta upravljanja, vodenja in nadzora javnega medijskega servisa z namenom preprečevanja političnih vplivov, in to ne da bi ustavno sodišče vedelo, ali je reforma ustavnopravno kakorkoli problematična".

“Nadaljevanje nastajanja hudih škodljivih posledic za RTVS in za nepristransko obveščanje javnosti”

Tudi po mnenju Mežnarjeve ohranitev sedanjega stanja, ki jo omogoča začasna odredba, pomeni "nadaljevanje nastajanja hudih škodljivih posledic za RTVS in za nepristransko obveščanje javnosti". Kot je zapisala, je ustavno sodišče z zadržanjem omogočilo nadaljnjo instrumentalizacijo javne RTVS za parcialne politične interese, posledice pa da so "nepredvidljive, zelo verjetno bodo tudi nepopravljive".

Naivno pričakovati, da bo ustavno sodišče o pobudi odločilo hitro

Po njenem mnenju je nerealno in naivno pričakovanje, da bo ustavno sodišče o pobudi odločilo hitro, saj je samo za odločitev o zadržanju potrebovalo skoraj dva meseca. Pri tem pa je po njenih navedbah zavrnilo predloga, naj v izreku veljavnost začasnega zadržanja časovno omejijo. "Kljub zavezi, da bo ustavno sodišče takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo, je kakršnakoli napoved, kdaj bomo lahko zares odločili, nemogoča. Zadeva je izredno kompleksna: ne samo, da gre za pet pobudnikov, katerih pravni položaji so zelo različni, ampak so tudi navedbe večplastne. V igri je cela vrsta ustavnih pravic," je pojasnila tudi Šugman Stubbsova.

Obenem je Mežnarjeva opozorila, da je ustavno sodišče z zadržanjem za nedoločen čas onemogočilo delovanje ključnega novega organa, ki ga uvaja novela, ni pa ustavilo njegovega konstituiranja. Kot je pojasnila, namreč 7. člen novele, ki ni zadržan, določa, da je svet konstituiran, ko so v uradnem listu objavljeni sklepi o imenovanju oziroma izvolitvi večine vseh članov sveta. Tako bo novi svet veljavno konstituiran z dnem objave sklepa o imenovanju oziroma izvolitvi vsaj devetega člana, s čimer pa bo v skladu s prehodnimi določbami novele, ki jih sodišče prav tako ni zadržalo, prenehala pravna podlaga za delovanje programskega in nadzornega sveta. "Javna RTVS se bo torej znašla v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imela delujočih organov. Močno dvomim, da je bil to namen izglasovanega sklepa," je zapisala Mežnarjeva.

Šugman Stubbs: Večina ustavnih sodnikov je RTVS s tem spravila v pat pozicijo

Šugman Stubbsova, ki je v svojem ločenem mnenju prav tako opozorila na to, je zapisala, da je večina ustavnih sodnikov RTVS s tem spravila "v pat pozicijo". "RTVS se bo na podlagi tega sklepa torej znašla v situaciji, ko ne bo imela ključnih organov. Zdi se, da se večina tega niti ne zaveda," je kritična.

Po navedbah Šugman Stubbsove je iz izdanega sklepa ustavnega sodišča nemogoče ugotoviti, kateri so bili tisti razlogi, ki so večino prepričali v to, da bo do hujših posledic prišlo, če zakona ne zadržijo. "Iz obrazložitve ni mogoče razbrati niti tega, katere razloge je večina štela za relevantne, še manj pa, zakaj so razlogi za zadržanje tehtnejših od tistih proti," je zapisala.

Šugman Stubbsova je ocenila, da je sklep o začasnem zadržanju nedomišljen, v ključnem delu neobrazložen in rezultatsko zaletav. Po njenih pojasnilih so tri sodnice "v maratonskih razpravah na plenumih" podale raznolike pravne ugovore in predlagale tudi izvedbo naroka za zaslišanje prič in izvedencev, vendar je večina ostala gluha za njihove argumente. Čeprav je sklep nekoherenten, neobrazložen in vsebuje celo grobe in očitne napake, ima večina prav, še ugotavlja sodnica.

Za začasno zadržanje so glasovali sodniki Matej Accetto, Klemen Jaklič, Rajko Knez, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Jaklič in Knez sta podala pritrdilni ločeni mnenji.

Jaklič je zapisal, da je pri tehtanju o škodljivih posledicah objektivno izkazana škoda s predčasnim odvzem mandatov brez možnosti pravnega sredstva, odvrnitve večje škode zaradi nadaljevanja zatrjevane politizacije javne RTVS na podlagi starega zakona pa (še) ni mogoče objektivno izkazati. Zato je po "ustavni doktrini edino mogoče iztehtati v korist zavarovanja mandatov, kar pomeni novi zakon začasno zadržati", je zapisal.

Knez pa je med drugim opozoril, da je "prenehanje mandatov brez vnaprej določenih razlogov in brez ureditve pravnega položaja pravnega varstva - kot takšno - samo po sebi - nezdružljivo s pravnim redom", da pa se strinja tudi z razlogi nasprotne strani, ki v primeru zadržanja navaja hujše posledice za javni zavod, ki pa da niso nepopravljive. Vsebinsko se sicer do vprašanja presoje ustavnosti, kot je zapisali, še ne more opredeljevati.

---