Tavčarjev dvor je bil zgrajen v 16. stoletju v renesančnem slogu. Foto: Občina Rečica ob Savinji
Tavčarjev dvor je bil zgrajen v 16. stoletju v renesančnem slogu. Foto: Občina Rečica ob Savinji

Tavčarjev dvor, ki stoji na trgu Rečica, je bil leta 1987 razglašen za kulturni spomenik. Kot navajajo na občini, po mnenju ministrstva za kulturo ne dosegajo zadostnega števila točk, da bi obnova Tavčarjevega dvora prišla v ožji izbor.

Ne zadosti pomemben zgodovinski objekt?
Po mnenju občine je težava v tem, da očitno objekt ni dovolj pomemben kot spomenik. "Za minuto smo zamudili fenomenalni razpis leta 2014, ko se je izbor vršil glede na to, kdo je prvi oddal vlogo," so povedali na rečiški občini.

Janez Tavčar (1544–1597). Foto: Wikipedia
Janez Tavčar (1544–1597). Foto: Wikipedia

Dodali so, da iščejo različno možnosti, od obnove dvora po etapah do pogovora z zasebniki, katerih interes upade, ko jim na občini povedo, da je Tavčarjev dvor pod zaščito zavoda za varstvo kulturne dediščine in ga bo težko uporabiti v kakšne druge, nekulturne namene.

"Občina je objekt kupila od zasebnika leta 2009. Prej je zasebni lastnik spodnje prostore dvora oddajal v najem kot stanovanje. Najemniki pa so z manjšimi pozidavami in dozidavami vplivali na videz objekta," so še povedali na občini.

Enonadstropna s kamnom zidana stavba
Tavčarjev dvor je bil zgrajen v 16. stoletju v renesančnem slogu. Gre za enonadstropno s kamnom zidano stavbo v velikosti 450 kvadratnih metrov. Dvor je ime dobil po škofu Janezu Tavčarju, ki ga je leta 1590 kupil od tedanjega lastnika Janeza Jurija Hurnusa.

Hiša je postala zasebna last škofa Tavčarja, ta pa je po petih letih uporabe hišo predal svojemu bratrancu Gašperju, ki je hkrati prevzel v najem tudi grad Rudenek. Potomci Gašperja Tavčarja so hišo ohranili vse do zadnje potomke Uršule Tavčar, znane dobrotnice revnih otrok, ki je samska brez potomcev umrla 1885.

Ohranjena izvorna vhodna portala in bifora
Skozi stoletja je bilo narejenih nekaj prezidav, s katerimi je dvor izgubil del prvotne podobe. Ohranjeni pa so oba kamnita vhodna portala in znana bifora oziroma dvojno okno na zadnji, dvoriščni steni v nadstropju. Tudi renesančni okraski na fasadi so danes v glavnem izbrisani.

Odmaknjenost od neposrednega središča trga in trdna kamnita zgradba sta zaslužni za to, da je dvor brez večjih posledic leta 1799 preživel strahoviti požar, ki je zajel trg.