Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Na pravosodnem ministrstvu so poudarili, da si stalno prizadevajo dejavno delovati na področju preprečevanja korupcije, zato med drugim intenzivno sodelujejo pri prenovi resolucije o preprečevanju korupcije, ki poteka pod vodstvom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

"Pričakujemo, da bo prenovljena resolucija ponudila odgovore na področju korupcijskih tveganj, ki bodo temeljili na empiričnih podlagah, pri tem pa bodo upoštevani tudi dejavniki, ki vplivajo na percepcijo korupcije v družbi," so zapisali.

Hkrati so poudarili, da je državni zbor v petek sprejel zakon za zaščito prijaviteljev (žvižgačev), s katerim bodo vzpostavili sistemske mehanizme za prijavo kršitve veljavnih predpisov in zaščito prijavitelja teh kršitev.

Zakon med drugim določa obveznost vzpostavitve prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi in prepoved povračilnih ukrepov ter ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem, ki bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov.

Med drugim bo zakon prijaviteljem zagotavljal brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološko podporo, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov. Spodbujanje prijav nepravilnosti, vključno s korupcijo, je usmerjeno k spoštovanju prava in krepitvi integritete tako v javnem kot zasebnem sektorju, so še dodali.

Slovenija dosegla novo dno

Indeks zaznave korupcije, ki ga objavlja mednarodna organizacija Transparency International, je pokazal, da je Slovenija lani znova nazadovala in dosegla zgodovinsko dno. Država je namreč nazadovala za eno točko in se s 56 točkami uvrstila na enako mesto kot Italija, Gruzija in Češka. Že leta 2021 je Slovenija doživela izrazit padec na lestvici držav, pred tem pa je več let stagnirala.