Kaloh: Kazenski pregon zoper Kanglerja je bil najverjetneje politično motiviran

Kaloh se je skliceval na izpovedi nekaterih prič, ki so izjavile, da je Kanglerjev pregon v Mariboru “koordiniral in spodbujal nekdo iz vrha državne politike v povezavi z njegovimi lokalnimi političnimi nasprotniki”.

Sodišča zavrgla 24 kazenskih ovadb proti Kanglerju

Tej ugotovitvi preiskovalne komisije po Kalohovi oceni pritrjujejo tudi kasnejše odločitve sodišč o zavrženju 24 kazenskih ovadb zoper Kanglerja, ki so jih vlagali njegovi bivši sodelavci na Policijski upravi Maribor in drugi ovaditelji.

Medtem ko je čakal na popravo vseh krivic zaradi omenjenih postopkov, je Kangler izgubil mandat mariborskega župana, državnega svetnika, pa tudi ugled in zdravje, je prepričan predsednik preiskovalne komisije.

Komisija je po njegovih besedah ugotovila, da so se vpogledi v osebne mape poslancev in ministrov v času vlade Marjana Šarca povečali predvsem v obdobju nastajanja aktualne vlade Janeza Janša, kar sta potrdili tudi priči Zdravko Počivalšek in Monika Gregorčič.

Policist, ki je v času mandata notranjega ministra Boštjana Poklukarja nezakonito vpogledoval v osebne evidence takratnega ministra Karla Erjavca, je bil zaradi tega tudi pravnomočno obsojen, je spomnil Kaloh.

V tem kontekstu bo po njegovi oceni treba razmisliti o omejitvi dostopa do posameznih evidenc oz. osebnih podatkov posameznikov tam, kjer ta dostop ni nujno potreben za opravljanje policijskega dela, ravno zaradi preprečitve zlorab na tem občutljivem področju.

Obstoj “vohunske mreže” zelo verjeten

Spomnil je tudi na pričanje Vinka Gorenaka, ki je izjavil, da je obstoj morebitne “vohunske mreže”, ki naj bi jo ustanovil bivši državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec v povezavi z njegovim strankarskim šefom LMŠ Marjanom Šarcem, zelo verjeten.

Komisija tako državnemu zboru predlaga, da poročilo in dodatno poročilo o preiskavi posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov kaznivih dejanj krivih ovadb zoper neznane storilce.

Komisija predlaga tudi, da se na podlagi poročila in dodatnega poročila pristojnim ministrstvom naloži priprava sprememb in dopolnitev zakonov, na katere se nanašajo ugotovitve parlamentarne preiskave, med drugim na področjih preprečevanja možnosti netransparentnega delovanja policije in možnosti za morebitne policijske zlorabe v zgodnjih fazah kazenskih postopkov, preprečevanja možnosti neutemeljenih in protizakonitih vpogledov v policijske evidence ter optimiziranja določil, ki urejajo hišne preiskave.

Obe poročili bodo na seji državnega zbora obravnavali januarja, je napovedal Kaloh. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo obe poročili tudi potrdili. Poudaril je, da je tudi v dodatnem poročilu sklep z naznanitvijo sumov kaznivih dejanj, a o podrobnostih ne more govoriti.

Tudi zaradi dela te preiskovalne komisije bo poslej imel marsikateri državljan večjo pravno varnost tako v predkazenskih postopkih kot kasneje na sodnih instancah, je prepričan. Preiskovalna komisija je v obdobju preiskave opravila 17 rednih, 26 nujnih sej, zaslišala 32 prič in izvedla eno soočenje prič.