Paul Alexander je leta 1952 zbolel za otroško paralizo, ko je bil star komaj šest let. Po pojavu simptomov so ga odpeljali v bolnišnico v Teksasu, kjer je preživel velik del svojega otroštva. Otroška paraliza je virusna okužba, ki prizadene le otroke, mlajše od pet let. Zdravila za to bolezen ni, povzroča pa paralizo, mišično oslabelost, krčenje mišic in celo smrt. Virusa že dolgo ni zaznanega, vse odkar je bil uveden obsežen program cepljenja sredi petdesetih let prejšnjega stoletja.
Vendar so v tistem času otroci zaradi otroške paralize množično umirali in tudi napovedi za Paula niso bile nič kaj obetavne. Staršem so zdravniki rekli, da mu ni več pomoči, vendar se je vse skupaj obrnilo v Paulovo korist. Položili so ga v komoro, imenovano železna pljuča, s pomočjo katere je ponovno zadihal.
Njegovo življenje je bilo sicer vse prej kot lahko. Zaradi traheotomije ni mogel govoriti, bil je paraliziran od vratu navzdol in tako rekoč priklenjen na komoro, brez katere ni mogel dihati.
Vendar je počasi, s časom, začel dihati s svojimi pljuči. V komoro se je sicer še vedno moral vračati ponoči, vendar je čez dan lahko dihal popolnoma sam. Čeprav je Paul živel z omejitvami, ga to ni ustavilo. Odločil se je študirati, uspešno dokončal študij prava in celo izdal knjigo.
V zadnjem času pa je sicer tudi komora začela pešati, Paul je celo objavil videoposnetek na Youtubu, kjer je iskal mehanika, ki bi mu komoro popravil. Vendar žal neuspešno, Paul zadnje infekcije, ki jo je dobil, ni preživel.
Na družbenih omrežjih so se številni poslovili od Paula. "Paul je bil neverjeten vzornik, ki se ga bomo še naprej spominjali," se glasi eden od komentarjev.
"Njegova zgodba je zakrožila daleč naokoli in pozitivno vplivala na ljudi po vsem svetu."
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.