Petek, 6. 1. 2023, 11.30
1 leto, 3 mesece
GZS opozarja: Za toliko se bo znižala vaša plača
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,36
23
Kdo so poraženci in kdo zmagovalci novih davčnih sprememb? Kot ugotavljajo pri GZS, zmagovalcev na dolgi rok sploh ni. Manjše plače oziroma prihodke bodo imeli vsi, redno zaposleni, kmetje, s.p.-jevci … In številke, tako pravi GZS, niso majhne. Novelo zakona o dohodnini sta SDS in NSi 30. decembra poslali na ustavno sodišče.
Če imate povprečno plačo, boste do leta 2025 zaradi novele zakona o dohodnini prejeli skupaj 1.170 evrov manj, so izračunali analitiki Gospodarske zbornice Slovenije. Zaposleni na "minimalcu" bodo v dveh letih ob 240 evrov. Najbolje plačani, recimo tisti, ki prejemajo šestkratnik povprečne plače, pa bodo prejeli sedem tisoč evrov manj. "Zdaj so vse oči uprte v ustavno sodišče, ki mora v čim krajšem času odločiti o zadržanju izvajanja novele zakona," pravijo na GZS.
"Zmagovalci"
Za okoli 210 evrov več, kot je bilo prej predvideno, se bo na letni ravni povečal neto prejemek zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo. To je posledica višje dodatne splošne olajšave za tiste z najnižjimi dohodki. "V treh letih bo takšen zaposleni vseeno prejel 240 evrov nižji neto prejemek kot pred spremembo. Z rastjo bruto minimalne plače namreč postaja učinek dviga dodatne splošne olajšave manj pozitiven od dviga splošne olajšave, ki je ne bo, kar pomeni nižjo neto plačo za prejemnike minimalne plače v letih 2024 in 2025 kot pred spremembo," opozarjajo na GZS.
Mladi zaposleni, stari do 29 let, so po zadnji spremembi upravičeni do 1.300 evrov olajšave za mlade. Takšnih oseb je okoli 134 tisoč. Te bodo tako pri dva tisoč kot štiri tisoč evrov bruto plače na račun prejele več kot prej, saj je olajšava za mlade (1.300 evrov) višja od znižanja splošne olajšave (500 evrov). Bo pa to veljalo zgolj za leti 2023 in 2024, ne pa več leta 2025.
Olajšave naj bi se po novem uskladile z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, in sicer najmanj v višini 50 odstotkov rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za junij tekočega leta v primerjavi z junijem prejšnjega leta po podatkih statističnega urada, če je ta pozitivna. V obdobju po letu 2024 to pomeni v povprečju 0,4-odstotne točke nižjo uskladitev olajšav na leto, kar je sicer majhna razlika glede na predhodno veljavno uskladitev, vendar pomeni morebiti večji prihranek državi kot pred spremembo.
"Poraženci"
Letos bo za 130 evrov nižjo neto plačo na letni ravni imel zaposleni, ki ima dva tisoč evrov bruto plače, opozarjajo pri GZS. V roku treh let bo ista oseba dobila za 1.170 evrov manj.
Zaposleni s štiri tisoč evrov bruto plače bodo letos na letni ravni prejeli za 165 evrov manj kot sicer. V treh letih pa 1.485 evrov manj kot pred spremembo.
Razlog za manjše prihodke se skriva v nižjem dvigu splošne olajšave (ta se ne bo dvignila na 5.500 evrov, ampak na pet tisoč evrov).
Če ima zaposleni vzdrževane člane, je negativna sprememba sicer ublažena, ker se olajšavi za vzdrževane člane višata za 7,5 odstotka v letih 2023 in 2024. V treh letih bo prvi zaposleni (prejemnik povprečne plače) prejel za 1.170 evrov nižji neto prejemek in drugi (prejemnik dvokratnika povprečne plače) 1.485 evrov manj kot pred spremembo.
Spremembe na področju obdavčitve nagrade za poslovno uspešnost za dohodnino so manj ugodne za vse prejemnike nagrad, višjih od dva tisoč evrov bruto. Če so posamezniki prejeli višjo nagrado in so ob tem imeli tudi povprečno bruto plačo, višjo od dva tisoč evrov, je bila navedena nagrada pred spremembo manj obdavčena, opozarjajo pri GZS.
Novi davki za več kot 80 odstotkov kmetij
"Novela drastično posega tudi v davčni položaj kmetov na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD)," menijo pri GZS. Gre za območja, na katerih se prav s kmetovanjem ohranjata krajina in poseljenost, kljub dejstvu, da so pridelovalne razmere težje in zato prinašajo višje stroške. Subvencije za OMD niso dohodkovna plačila in zato do zdaj niso bile obdavčene. Namenjene so zgolj delnemu pokritju dodatnih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na teh za obdelovanje zahtevnih območjih. V OMD plačila je vključenih 73,5 odstotka kmetijskih zemljišč, ki so v zbirnih vlogah. Problematika na novo uvedene obdavčitve se tako nanaša na kar več kot 80 odstotkov kmetij oziroma 46.661 kmetij (od 55.766).
Več bodo plačevali tudi s.p.-jevci
Na boljšem niso niti normiranci in prejemniki najemnin. Višja obdavčitev za normirane s. p. za prihodke, na letni ravni višje od 50 tisoč evrov (12.500 evrov za popoldanske s. p. in nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji), še vedno pomeni visoko razliko v obdavčitvi glede na redna delovna razmerja.
Dvig obdavčitve najemnin s 15 na 25 odstotkov pa pri najemnini deset tisoč evrov po plačanem davku pomeni 900 evrov manj prihodkov za lastnike.
Prodaje lastnih deležev v lastnih družbah po sistemu dividend in ne več po sistemu kapitalskih dobičkov veča tudi obremenitev fizičnih oseb pri prodaji deležev ali delnic v podjetjih in šibi trdnost lastniške strukture v slovenskih MSP.
SDS in NSi vložili zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini
Poslanski skupini SDS in NSi sta 30. decembra lani vložili zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini, so sporočili iz SDS. Pri tem sta upoštevali pripombe gospodarskih in kmetijskih organizacij, ki so poslance pozvale k vložitvi zahteve. Poslanci sodišču predlagajo, naj zahtevo obravnava absolutno prednostno in naj zadrži izvajanje novele.
Ustavno sporne se SDS in NSi med drugim ne zdijo le določbe glede nove olajšave za mlade, donacij, uskladitve olajšav za vzdrževane družinske člane za leti 2023 in 2024 ter priznavanja normiranih odhodkov.
Še večje razlike pri neto plačah leta 2025
"Leta 2025 naj bi splošna olajšava namesto pri predvidenih 7.500 evrih ostala pri pet tisoč evrih, kar pomeni v tem letu za 350 evrov nižji letni prejemek zaposlenega na minimalni plači, za 650 evrov nižji neto prejemek zaposlenega z dva tisoč evrov bruto plače in za 825 evrov nižjega za zaposlenega s štiri tisoč evrov bruto plače," še opozarjajo pri GZS.
23