Udeleženci dogodka Dobre prakse pametnih tovarn, ki bo 11. oktobra v Kristalni palači v ljubljanskem BTC, bodo med drugim spoznali optimizacijo procesov po načelih pametne tovarne in doseganje operativne odličnosti v proizvodnji.
S katerimi najpogostejšimi izzivi se pri uvajanju rešitev industrije 4.0 in digitalizacije v proizvodnjo soočajo podjetja in kako uspešno jih rešujejo, pojasnjujejo strokovnjaki iz Metronika, BeeIN in deželne vlade avstrijske Koroške.
Vanja Tomažič, direktor oddelka avtomatizacija in digitalizacija industrije in infrastrukture, Metronik:
»Preizkušena formula za uspeh je sistematičen pristop, ki vključuje pregled trenutnega stanja, izdelavo celostne digitalne strategije ter načrtno uvajanje v prakso z manjšimi začetnimi koraki, ki prinašajo hitre rezultate. To je pomembno tudi z organizacijskega vidika, saj se s hitrimi rezultati digitalizacijskim pobudam, ki so v glavnem tek na dolge proge, zagotovi pozitiven moment. Za uspeh digitalizacijskih pobud pa je poleg izbire ustreznih orodij treba zadostiti še dvema pogojema – zagotoviti digitalne kompetence in kohezivnost deležnikov. Digitalne kompetence so tiste, ki pridejo do izraza že pri snovanju digitalne strategije, še bolj pa pri njenem udejanjanju. Nekatera podjetja jih zagotovijo z zaposlovanjem oziroma izobraževanjem strokovnega kadra, druga, predvsem srednja in manjša, pa jih poiščejo zunaj – z izbiro ustreznega partnerja. Prav tako pa moramo zagotoviti kohezivnost deležnikov v proizvodnji. Pri digitalizacijskih pobudah v proizvodnji so pogosto vključene različne organizacijske enote, poleg proizvodnje tudi IT, vzdrževanje in drugi. Tu je pomemben dejavnik, ki vpliva na končni uspeh, jasna podpora vodstva in vključenost vseh ključnih deležnikov že od snovanja strategije naprej. Tako zagotovimo lažje prilagajanje spremembam in reševanje izzivov, ki se bodo pojavili, saj digitalizacija skozi izboljševanje procesov te velikokrat tudi bistveno spremeni. Dodano vrednost pri uvajanju digitalizacije proizvodnje lahko dosežemo ne le z uvedbo orodij, ampak tudi z ustreznim pristopom, s katerim poskrbimo, da so orodja pozitivno sprejeta med ključnimi deležniki in zaživijo v praksi.«
Frank Amand, vodja produktnega vodenja in marketinga, BeeIN:
»Največji izziv je velika količina programske opreme in poseben način izvedbe projektov, ki zahtevajo tako obsežne digitalne rešitve. Opazen trend v razvoju programske opreme, ki postaja še bolj očiten z uporabo oblaka, je DevOps – razvoj programske opreme (angl. Dev) in IT-operacij (angl. Ops). DevOps zbliža svet razvoja in inovacij z operativno realnostjo tovarniških procesov. Na začetku seveda izhajamo iz lastnikove vizije, njegove strateške usmeritve delovanja, nato pa se postopoma premikamo proti stvarnosti proizvodnih linij. Tak pristop ubiramo, ker obstoječi procesi nikoli ne bodo zamenjani naenkrat in čez noč. To bi bilo v nasprotju z načinom, kako se operacijski in poslovni procesi pospešujejo in prilagajajo. Za večino je najboljša pot postopna digitalizacija, to je optimizacija z digitalnimi orodji, medsebojno povezljivostjo in avtomatizacijo. Uspešna podjetja tako svoje poslovanje vpeljujejo v drzno dolgoročno vizijo identitete in delovanja podjetja na trgu, nato pa oblikujejo svoja orodja in procese (mehanske, ročne in digitalne) za podporo vrstam storitev, ki jih želijo ponuditi s kakovostjo na svetovni ravni. Če ste pri tem uspešni, se hitro porodi filozofsko vprašanje: Kako biti še uspešnejši? Lahko bi ga obrnili in razmislili: Če tega ne storite, kako se bo vaše podjetje spopadlo z grbinami na skalnatih poteh, ki jih napoveduje prihodnost?«
Simon Pöpperl, predstavnik deželne vlade avstrijske Koroške:
»Mala in srednja podjetja (MSP) običajno zelo dobro spremljajo, kaj prinaša naložba v digitalizacijo. Po mojih izkušnjah jih veliko še vedno čaka in spremlja večja podjetja, ki so že izvedla naložbe, da bi videla, kaj to zares prinaša. Zato je pomembno, da tudi manjša podjetja spodbudimo in motiviramo za naložbe na tem področju. To je mogoče doseči z enostavno dostopnimi razpisi. Druga klasična tema je delovna sila: če so stroji v podjetjih pametni, zbirajo podatke in tako dalje, katere osebe in delovne profile, ki se ukvarjajo z velikimi količinami podatkov, potrebujemo v podjetjih? Torej gre za delovno silo in nove profile delovnih mest. Na Koroškem opažam, da podjetja proaktivno sodelujejo s tehniškimi šolami in skupaj izvajajo posebne študijske programe za ustrezno izobrazbo visoko usposobljenih in kvalificiranih kadrov. Dober primer je nov magistrski študijski program za industrijsko močnostno elektroniko v Beljaku. Poleg tega je za prihodnost pomembno, da industrija, izobraževanje, raziskave in inovacije delujejo z roko v roki. V Sloveniji so poskusi na tem področju vidni v tehnoloških parkih in pobudah, kjer zagonska podjetja sodelujejo z večjimi podjetji, na Koroškem pa imamo tehnološke parke, kot sta Lakesidepark in High tech campus Villach, kjer vsi ti akterji sodelujejo na posebnem območju. Če želijo kdo ustanoviti podjetje v enem od naših parkov, vodstvo parkov poskrbi, da se dejavnosti dopolnjujejo z drugimi v parku in da so v skladu z dobavno verigo. To zagotavlja, da podjetja koristijo drug drugemu ter izmenjujejo znanje in izkušnje na področju digitalizacije in industrije 4.0.«
