Rebalans naj bi potešil proračunske apetite uporabnikov
Rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga bo vlada obravnavala prihodnji teden, državni zbor pa naj bi ga sprejel še ta mesec, predvideva večjo porabo in prilive v primerjavi s proračunom, ki ga je novembra lani sprejela prejšnja koalicija. Proračunski odhodki naj bi se zvišali za dobrih 600 milijonov evrov, na približno 14,6 milijarde evrov, prilivi pa tudi po zaslugi gospodarske rasti in inflacije za približno milijardo, na 12,5 milijarde evrov. Primanjkljaj bi s tem znašal dobri dve milijardi evrov, ocenjuje minister za finance Klemen Boštjančič.
»Noben od proračunskih uporabnikov z rebalansom ne bo dobil manj sredstev, kot jih je želel, oziroma ocenil, da jih bodo v letošnjem letu porabili. V tem kontekstu smo prejšnji teden zelo intenzivno komunicirali z ministrstvi in drugimi proračunskimi uporabniki. Kar zadeva postavke na ravni porabe ni bilo nesoglasij med ministri in znotraj koalicije,« je izpostavil Boštjančič.
Rebalans za letošnje leto sicer po njegovi oceni »v zelo majhni meri odraža politiko te vlade, pa še ta del je vezan na boj s trenutno energetsko krizo. V veliki meri je to tehnični rebalans, ki je posledica ukrepov, ki jih je sprejemala prejšnja vlada, ki bi že sama morala iti v rebalans, a verjetno zaradi političnih razlogov tega ni naredila. Ta vlada pa bo zelo transparentna in nadejam se, da v prihodnje ne bo potrebnih veliko rebalansov. Ti so vezani na neke izredne razmere, naj bo to covid ali pa zdaj energetska kriza.«
K dejstvu, da je letošnji proračun postal neuravnotežen, naj bi sicer največ prispevali razni protikoronski paketi in drugi ukrepi, ki sta jih sprejemala prejšnja vlada in državni zbor po novembrskem sprejetju proračuna 2022. Samo izdatki, vezani za deseti paket protikoronskih ukrepov so po oceni ministrstva presegli celotno rezervo še veljavnega proračuna.
»Energetski vavčerji za gospodinjstva, digitalni boni, zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet brez vira financiranja, in druga poraba, sprejeta še s strani prejšnje vlade in parlamenta, pomeni za dobro milijardo evrov dodatnih obveznosti. Po drugi strani pa je bilo v proračunu na postavki za nepredvidene namene rezerviranih le 330 milijonov evrov. Ko je ta vlada prevzela posle, je bila proračunska rezerva že prazna, računi iz teh ukrepov prihajajo še danes in bodo prihajali tudi v prihodnjih tednih in mesecih, zato ni druge možnosti, kot da pripravimo rebalans,« je glavne vzroke za spremembo letošnjega proračuna pojasnil minister.
Po drugi strani pa so se spremenile geopolitične okoliščine, zlasti se zadnje tedne višajo cene energije, posledično pa tudi Golobova vlada »sprejema ukrepe, vezane na zagotavljanje čim bolj nemotene oskrbe z energijo v teh precej kaotičnih razmerah,« je še razložil Boštjančič.
