Madžarski na predlog evropske komisije zaradi groženj evropskemu proračunu, ki izhajajo iz nespoštovanja vladavine prava, grozi zamrznitev 7,5 milijarde evrov sredstev. Budimpešta obljublja, da bodo do konca leta sprejeli vse potrebne ukrepe, da bo evropski denar na Madžarsko lahko še naprej tekel nemoteno.
Komaj štiri dni zatem, ko je evropski parlament Madžarsko kot prvo članico v Evropski uniji opredelil, da ni več demokracija, temveč zgolj še hibridni režim volilne avtokracije, zdaj slednjič proti kršitvam vladavine prava na Madžarskem ukrepa tudi evropska komisija Ursule von der Leyen. Kolegij komisarjev je na včerajšnji seji sprejel prelomno odločitev, da zaradi groženj evropskemu proračunu predlaga zadržanje 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev za Madžarsko.
To je tretjina kohezijskih sredstev, ki bi jih Madžarska lahko prejela iz evropskega proračuna v letih 2021–2027 oziroma približno ena petina vseh sredstev iz evropskega proračuna v tem obdobju. Če k temu prištejemo še šest milijard evrov zadržanih sredstev, ki bi jih Madžarska dobila za okrevanje po pandemiji koronavirusa, je povsem jasno, da se finančni pritisk na Budimpešto stopnjuje. Po objavi namere evropske komisije je z Madžarskega prišel spravljiv glas, da bodo še do konca leta odpravili vse pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo lahko ogroženo njihovo črpanje evropskih sredstev.
Na vrsti so članice EU
Prva tovrstna odločitev evropske komisije za zamrznitev evropskih sredstev proti kateri koli državi članici sicer ni neposredno povezana z nedavno opredelitvijo Madžarske za volilno avtokracijo. To so v Fideszovi vladi označili za še en poskus kaznovanja Madžarske zaradi njene politike, premier Viktor Orban pa je odločitev evropskega parlamenta označil za »dolgočasno šalo«, saj da je evropski parlament že sprejel več obsodilnih resolucij proti njegovi državi.
Odločitev evropske komisije je naslednji korak v aprila, takoj po madžarskih volitvah, sproženem mehanizmu pogojevanja izplačil evropskih sredstev z vladavino prava. Madžarska vlada je bila s komisijo v stiku že nekaj mesecev in je z obljubami za sprejetje ustreznih protikorupcijskih varovalk, tudi z ustanovitvijo nove protikorupcijske agencije, poskušala preprečiti ta najhujši korak, ki ga lahko predlaga evropska komisija. Toda uradna Budimpešta se je na pisna zaprosila Bruslja zganila šele potem, ko so jim iz evropske komisije sporočili, koliko denarja bi jim lahko zamrznili.
Iz tega so v EU sklepali, da finančni pritisk učinkuje. Vendarle pa komisija doslej ni dobila dovolj jasnih zagotovil, da bodo pomanjkljivosti pri protikorupcijskem boju ali pa hitrih postopkih oddaje javnih naročil (tudi zgolj enemu ponudniku) odpravljene, in to kljub temu da je Madžarska poslala odgovor s sedemnajstimi ukrepi, ki bi jih bili pripravljeni sprejeti. »Ocena komisije je, da na tej točki grožnje za proračun ostajajo prisotne. Zato ne moremo ugotoviti, da je proračun ustrezno zaščiten,« je odločitev evropske komisije obrazložil evropski komisar za proračun Johannes Hahn.
Predlog za zadržanje 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev (gre za približno 65 odstotkov sredstev iz treh programov) še ne pomeni, da bo Madžarska že v prihodnjih dneh ostala brez tega denarja. Najpozneje v treh mesecih bodo o tem s kvalificirano večino (najmanj 15 držav, ki skupaj zajemajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva sedemindvajseterice) morale odločiti države članice. Dotlej bo komisija Svet EU obveščala o izpolnjevanju ključnih zahtev, za katere je Madžarska obljubila, da bodo sprejete do 19. novembra.
Že prihodnji teden bo madžarski parlament predvidoma sprejel prve ukrepe, kmalu pa naj bi začela delovati tudi agencija za boj proti korupciji, obljubljajo v Budimpešti. Do konca leta naj bi bili sprejeti vsi, tudi drugačen način podeljevanja javnih naročil in širjenje pristojnosti sodnikov za pregon korupcije.
Opozorila evroposlancev
Evropski poslanec Daniel Freund (Evropski Zeleni), ki preiskuje finančne mahinacije Orbanove vlade in tamkajšnje kršitve vladavine prava, nad predlaganimi ukrepi evropske komisije ni bil posebej navdušen. Opisal jih je kot nezadostne in prepozne. »Pogubno je, da lahko do konca leta Viktor Orban še z nekaj kozmetičnimi reformami odvrne te sankcije. Pogoji, ki jih postavlja Ursula von der Leyen, so prešibki. Da bi se spet vzpostavila vladavina prava na Madžarskem, je potrebno odločno ukrepanje, ne pa zgolj nekaj pravniških izboljšav pri podeljevanju sredstev,« je bil razočaran Freund.
Tudi evroposlanec iz Evropske ljudske stranke Petri Sarvamaa, ki je bil pogajalec evropskega parlamenta za sprejetje uredbe z mehanizmom pogojevanja izplačil evropskih sredstev, je svaril pred prevelikim navdušenjem nad predlaganimi ukrepi komisije, ki jih je sicer označil kot korak v pravo smer. »Povsem jasno je, da bo Madžarska na papirju izpolnila seznam zahtev. Pravo vprašanje je, kako bo komisija zagotovila, da bodo sprejeti ukrepi tudi dejansko izvedeni v madžarskem sistemu in se bo grožnja za zlorabo evropskih sredstev zmanjšala,« je opozoril.