»Zelo se že veselim letošnjega festivala, ki bo ponudil vznemirljiv nabor uprizoritev in pestro paleto dogodkov v dodatnem programu, vključno z nekaj novostmi,« je letošnji Teden slovenske drame včeraj na kratko predstavil Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj, kjer bodo ta osrednji festival domače dramatike in predstav, nastalih po slovenskih predlogah, pripravili že 53. po vrsti – seveda v tradicionalnem terminu, s slovesnim odprtjem na svetovni dan gledališča, 27. marca. Kot je pojasnil selektor Rok Bozovičar, si je pri oblikovanju izbora ogledal 66 predstav, ki so v minulem koledarskem letu nastale na podlagi slovenskih dramskih predlog te ali one vrste, med njimi tudi tri, ki so bile na oder postavljene v tujini. »Občutek imam, da je šlo za turbulentno leto, ki je poskušalo nadoknaditi vse, kar je bilo zamujenega ali onemogočenega v predhodnih dveh sezonah, zaznamovanih z epidemijo, zaznati je bilo mogoče hlasten tempo produkcije, včasih tudi premalo domišljen odnos do besedila, kar pa ne pomeni, da to v uprizoritvah nima pomembnega mesta,« je ocenil.

Premiki v uprizarjanju

Opozoril je tudi na opazne premike pri uprizarjanju slovenskih besedil. »Klasična domača dramska besedila že nekaj let skoraj ne najdejo poti na gledališke odre, kar sproža več vprašanj o aktualnosti slovenske klasične dramatike, a tudi njeni prisotnosti v zavesti gledaliških ustvarjalcev. Toda tudi sicer statično dramsko formo vse pogosteje izpodrivajo dramatizacije, žanrski prevodi in predelave, predvsem pa avtorski principi snovanja uprizoritvenega besedila, praviloma med samim študijskim procesom,« pri tem ugotavlja Bozovičar. »Prav tako je v okviru izbranih predstav prišlo do nekega generacijskega premika, ki je po eni strani izraz splošnih razmerij v slovenski gledališki krajini, po drugi pa tudi svežine in energije mlajših ustvarjalcev.«

V tekmovalni program je uvrstil sedem uprizoritev (glej okvir), ki so najbolj izrazito ujele kriterije dovršenosti, prepričljivosti, vsebinske in estetske razplastenosti ter celovitosti izvedbe. »Teh sedem predstav prinaša svež in duhovit gledališki jezik, naj gre za uprizarjanje slovenskih ljudskih pesmi ali natančno izpisovanje psihološkega in socialnega konteksta sodobnosti,« dodaja. Vse so nastale v gledaliških institucijah, kar je po njegovem opažanju posledica več dejavnikov. »Načini gledališke proizvodnje so se v zadnjem desetletju kar očitno premaknili tudi znotraj javnih zavodov, ki dajejo trden okvir uprizarjanju slovenskih besedil tudi z rezidencami, delavnicami in naročanjem besedil, medtem ko so učinki kulturne politike zadnjih let močno ohromili nevladne gledališke producente, ki so v preteklosti že tvorili središča drznejših in tehtnejših snovanj.«

Obsežen nabor dogodkov

Spremljevalni program obsega pet uprizoritveno raznolikih predstav – to so Realisti Jureta Karasa v režiji Matka Raguža in produkciji zagrebškega Teatra Exit, avtorski projekt Godzilla Tribute Band v režiji Zorana Petrovića (Moment in SNG Nova Gorica), drama Da me je strah? po romanu Maruše Krese v režiji Anđelke Nikolić (Prešernovo gledališče Kranj), Razmetana soba Klemna Kovačiča in Nika Žnidaršiča (Lutkovno gledališče Ljubljana) ter serija Spolna vzgoja II več avtoric, ki je nastajala na Novi pošti v režiji Tjaše Črnigoj.

Tradicionalni Dan nominirancev bo spet ponudil bralne uprizoritve ter dramaturške analize besedil, ki bodo nominirana za Grumovo nagrado. Na natečaj za najboljše novo slovensko dramsko besedilo je sicer prispelo 35 tekstov, še enajst pa se jih poteguje za nagrado za mladega dramatika; strokovna žirija, sestavljajo jo Vesna Jevnikar, Tomaž Toporišič ter Jakob Ribič, je že začela z delom. Tu bodo tudi okrogle mize v sodelovanju s stanovskimi organizacijami, mednarodno strokovno srečanje na temo dramatike malih jezikov, bralne uprizoritve dram študentov AGRFT, koncerti in še kaj ... Letos bodo strokovno žirijo za podelitev Šeligove nagrade za najboljšo uprizoritev, igralskih nagrad in pa nagrade za poseben dosežek sestavljale Diana Koloini, Anđelka Nikolić in Tery Žeželj, selektorica prihodnjega, 54. festivala pa bo Alja Predan.