Ustava po oceni Cerarja državni ureditvi po 30 letih še vedno daje primerne demokratične in vrednostne temelje, preko kataloga človekovih pravic in svoboščin pa dovolj dobro varuje tudi posameznike in civilno družbo. Izkazala se je tudi v časih politične nestabilnosti in različnih kriz, saj je vedno nudila določene institucionalne rešitve, ki so jih lahko na podlagi ustave s svojimi pravnimi akti podrobneje razčlenili in uporabili vlada, DZ ali ustavno sodišče, pravi.
Bi bila pa po oceni Cerarja potrebna tudi nekaterih sprememb. Ko gre za državno ureditev, izpostavlja med drugim potrebo po spremembah določb glede sestave in funkcije državnega sveta, imenovanja ministrov, volitev sodnikov, oblikovanja in sestave sodnega sveta ter pristojnosti ustavnega sodišča.
Pri določbah o človekovih pravicah pogreša načelno določbo o spoštovanju človekovega dostojanstva. Tu bi, kot pravi, pravice širil predvsem na področje varovanja zasebnosti, v smislu preprečevanja družbe nadzora, ter na področje zdravega življenjskega okolja in varstva pripadnikov ranljivih družbenih skupin.
Opozarja pa, da je treba vse spremembe sprejemati premišljeno in strokovno utemeljeno: »Škodljivo bi bilo, če bi brez velike nuje posegli v same temelje ustave.«
Na vprašanje, ali se je ustava v času epidemije izkazala kot dovolj dober temelj za tehtanje med človekovimi pravicami in ukrepi za zagotovitev zdravja ljudi, odgovarja: "Seveda bi bilo mogoče nekatere ustavne določbe upoštevaje sedanje izkušnje z epidemijo ustavno dograditi, toda njihova podrobnejša opredelitev in izpeljava sta predvsem nalogi zakonodajalca, v spornih primerih pa ustavnega sodišča. Pravne težave, s katerimi se soočamo glede epidemije, ne izvirajo iz ustave, pač pa iz nezadostnih zakonskih podlag ter iz neupoštevanja ustave in zakonov."
Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991. Osnutek besedila je oblikovala skupina strokovnjakov, ki jo je vodil poznejši ustavni sodnik Peter Jambrek, v njej pa so bili še današnji zaslužni profesor na pravni fakulteti Franc Grad, filozof Tine Hribar ter poznejši ustavni sodniki Tone Jerovšek, Matevž Krivic in Anton Perenič. V skupini sta bila tudi poznejši ustavni sodnik Lojze Ude in Miro Cerar kot njen strokovni tajnik.