Razstava, ki jo bo drevi ob 19. uri predvidoma odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko, bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 12. februarja 2023.

Detajl s Plečnikovih Žal. Foto: Matevž Paternoster / MGML
Detajl s Plečnikovih Žal. Foto: Matevž Paternoster / MGML

Skozi sodelovanje te trojice ustanov je nastal nov pogled na idejni in ustvarjalni svet Jožeta Plečnika, zasnovan okrog treh prispodob za različne načine bivanja. Postavitev so začeli snovati pred dobrimi tremi leti z željo, da bi dali priložnost mlajšim avtorjem in kustosom, je povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin.

Kako z današnjimi očmi gledamo na Plečnika
O Plečniku je bilo postavljenih že veliko razstav, s tokratno pa so po Peršinovih besedah želeli pokazati, kako je deloval in razmišljal ter kako ga vidimo in interpretiramo danes. Pod postavitev so podpisani številni sodelavci, saj ta ob osrednjem delu prinaša tudi posebni razstavni del Plečnik in sodobnost.

Pogled na Plečnikovo ureditev Rajskega vrta na Praškem gradu, ok. 1930. Foto: MGML/Plečnikova zbirka
Pogled na Plečnikovo ureditev Rajskega vrta na Praškem gradu, ok. 1930. Foto: MGML/Plečnikova zbirka

O čem razmišljamo, ko razmišljamo o arhitekturi
Osrednja ambientalna postavitev je organizirana okoli treh prispodob, ki so tudi v naslovu, torej metropole, kraja, vrta. A ker po besedah avtorice razstave Nike Grabar današnji svet zahteva še kakšne drugačne interpretacije arhitekture, je bil njihov namen, da arhitekturo razmislijo v odnosu do družbenih procesov, ki so metaforično predstavljeni v teh prispodobah. Ko razmišljamo o arhitekturi, razmišljamo o tem, kakšni prihodnosti pripada, je še dodala avtorica razstave.

Venec Zacherlove hiše na Dunaju kmalu po dograditvi, po 1905. Foto: MGML/Plečnikova zbirka
Venec Zacherlove hiše na Dunaju kmalu po dograditvi, po 1905. Foto: MGML/Plečnikova zbirka

Po besedah Maruše Zorec, ki je oblikovala razstavo, zasnova sledi trem temam iz naslova. Postavitev se tako začne s prostorom, kjer je Plečnik odraščal, vodi prek njegovega šolanja na Dunaju pri arhitektu Ottu Wagnerju in najpomembnejših projektov, ki jih je zasnoval v avstrijski prestolnici, kot je cerkev sv. Duha, do Prage in obširne predstavitve njegovih zamisli za Ljubljano. V sredini je postavljena tudi študijska soba z nekaterimi knjigami iz njegove obsežne knjižnice.

Plečnikov besednjak tudi za sodobni čas
Maja Vardjan
pa je avtorica dodatnega razstavnega dela Plečnik in sodobnost: Pojmovnik, ki je nekakšen hibrid med publikacijo in razstavo. Ta del po avtoričinih besedah temelji na razmisleku o pomenu Plečnikovega ustvarjanja za sedanjost. Številni avtorji, ki so raziskovali tega našega največjega arhitekta, so imeli specifičen besednjak, ki je izhajal iz njihovega subjektivnega razumevanja Plečnika in tudi iz konteksta takratnega časa. V okviru postavitve je predstavljen tudi nov besednjak pojmov, ki so mu jih pripisali posamezniki iz različnih strok.

V sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Plečnikovo hišo, Slovenskim etnografskim muzejem in Turizmom Ljubljana so pripravili tudi abonentsko kartico Plečnik 150 za neomejen vstop v ustanove, ki hranijo Plečnikovo dediščino, del katere je bil lani vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Kartica bo s 1. julijem omogočila neomejen vstop v izbrane muzeje in galerije v prestolnici.

Razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt