REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Tri mesece ste bombardirali Jugoslavijo«: Zakaj NATO ni »obrambni pakt« in zakaj se nevarno usmerja proti Kitajski?

»Tri mesece ste bombardirali Jugoslavijo«: Zakaj NATO ni »obrambni pakt« in zakaj se nevarno usmerja proti Kitajski?Vrednote zahoda - smo se zato borili?

Nato, ki je veljal za »obrambno zvezo« se vse bolj spreminja v globalno silo, ki se bo v prihodnje zapletala v spore in spopade daleč od svojega področja.

Tega sicer Slovencem, ki so na referendumu podprli vstop v NATO niso povedali – toda tako pač je.

Tega sicer Slovencem, ki so na referendumu podprli vstop v NATO niso povedali – toda tako pač je.

In tudi zato imamo vojsko, ki ni sposobna ubraniti lastnega neba, lahko pa pošilja slovenske vojake na drugi konec sveta z velikim transportnim letalom.

Napoved nove vloge zveze NATO je pravkar podal njen generalni sekretar Jens Stoltenberg.

Kot je dejal, namerava NATO »poglobiti sodelovanje s partnerji v Aziji« kot odgovor na naraščajoči »varnostni izziv«, ki prihaja s Kitajske, ki noče obsoditi sedanje ruske vojaške operacije v Ukrajini, je na tiskovni konferenci razkril generalni sekretar bloka, ki ga vodijo ZDA, Jens Stoltenberg.

Napovedal je, da bo blok gostil zunanje ministre iz držav članic ter Finske, Švedske, Gruzije in EU.

Funkcionar iz Norveške je tudi opozoril, da so bili povabljeni tudi njeni azijsko-pacifiški partnerji – kot so Avstralija, Nova Zelandija, Japonska in Južna Koreja –, pri čemer je izjavil, da ima trenutna varnostna kriza »globalne posledice«.

Kaj je v resnici NATO in kako se je organizacija ki bi morala biti ukinjena že leta 1991 še naprej širila, pa si lahko ogledate še v spodnjem prispevku.

 

Kaj imajo ti partnerji z evro-atlantskim področjem seveda ni najbolj jasno.

Bodo pa ministri razpravljali o novih strateških konceptih, ki bodo upoštevali vojaški konflikt v Ukrajini, prvič pa bodo vključevali tudi vprašanje »rastočega vpliva in prisilne politike Kitajske na svetovnem prizorišču, ki predstavljajo sistemski izziv za našo varnost in naše demokracije.«

»Vidimo, da Kitajska ni bila pripravljena obsoditi ruske agresije in se je pridružila Moskvi pri dvomih o pravici narodov, da izberejo svojo pot,« je dejal Stoltenberg in pozval, da se morajo demokracije zavzemati za svoje vrednote proti »avtoritarnim silam.«

Nato, ki je veljal za »obrambno zvezo« se vse bolj spreminja v globalno silo, ki se bo v prihodnje zapletala v spore in spopade daleč od svojega področja.

Po podatkih Freedom House, ki ga financira vlada ZDA, pet od tridesetih članic Nata ne velja za polnopravne demokracije – Turčija, Madžarska, Albanija, Severna Makedonija in Črna gora.

Zato bi lahko pričakovali, da se bo NATO usmeril proti tem državam – vendar ne, NATO si izziv išče na Kitajskem.

Stoltenberg je izrazil upanje, da bo blok uspel poglobiti sodelovanje s svojimi azijsko-pacifiškimi partnerji na področjih, kot so »nadzor orožja, kibernetska, hibridna in tehnologija.«

Greh Kitajske, proti kateri se sedaj usmerja NATO pa naj bi bil v tem, da je od začetka ruske vojaške ofenzive na Ukrajino Kitajska vztrajala pri zavzemanju posebnega stališča do tega vprašanja, saj je pozivala k mirni rešitvi konflikta, vendar ni hotela obsoditi dejanj Moskve ali se pridružiti obsežnim gospodarskim sankcijam, ki so jih Rusiji uvedli na Zahodu.

V zadnjih nekaj tednih ZDA vse bolj pritiskajo na Kitajsko, naj »izbere stran«, Joe Biden pa je opozoril Peking na morebitne »posledice« in »stroške«, če bi se Kitajska odločila podpreti Rusijo v ukrajinskem konfliktu, bodisi vojaško ali s pomočjo izogibanja mednarodnim sankcijam.

Poglejmo še, koliko za obrambo porabijo zveza NATO, Rusija in ostali del sveta.

Kdo bi se torej moral čutiti ogroženega? 

Sicer pa je dejstvo, da NATO postaja vse bolj globalna in napadalna organizacija - znano že dalj časa.

V zadnjem času so v zahodnih medijih na primer objavili več odzivov ameriških in evropskih politikov, ki so se odzivali na primerjavo napada zveze NATO na ZRJ leta 1999 in ruskega na Ukrajino letos.

Po mnenju zahodnih politikov gre za neprimerljivi situaciji, intervencija leta 1999 pa je bila le »humanitarna« trdijo politiki ZDA in funkcionarji zveze NATO.

Da gre za očitne neresnice je že konec januarja opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Lavrov se je tedaj burno odzval zaradi Stoltenbergove izjave NATO opozoril, da niso obrambno zavezništvo.

Težko ga imenujemo obrambno. Ne smemo pozabiti, da so skoraj tri mesece bombardirali Jugoslavijo, vdrli v Libijo v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta, temu pritrjuje pa tudi to, kako so se obnašali v Afganistanu.

Severnoatlantskega zavezništva zaradi vojaških operacij, ki jih je NATO izvajal v Jugoslaviji, Libiji in Afganistanu, ni mogoče šteti za obrambno, je tedaj dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Lavrov je ocenil, da je Nato po koncu hladne vojne v bistvu prenehal biti obrambno zavezništvo.

Povečevanje varnosti ene države je namreč lahko - zmanjšanje varnosti za druge države. Gre za znano varnostno dilemo.

Ko se NATO širi in povečuje svojo oborožitev to načeloma počne zaradi varnostni članic. A nič ne more preprečiti, da Rusija tega ne bi razumela kot ogrožanje nje.

Prav zato so potrebni sporazumi o omejevanju oboroževanja, sporazumi, ki krepijo medsebojno obveščanje, transparentnost - vsi tisti, ki so jih ZDA in evropske članice v zadnjih treh desetletjih odpovedale.

Rusija se je odzvala asimetrično, z novimi orožji. Kljub temu in kljub sankcijam pa še vedno ni na kolenih, kot menijo mnogi.

»Generalni sekretarja Nata Jensa Stoltenberg ponosno navaja, da je Nato obrambno zavezništvo. Težko ga imenujemo obrambno. Ne smemo pozabiti, da so skoraj tri mesece bombardirali Jugoslavijo, vdrli v Libijo v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta, temu pritrjuje pa tudi to, kako so se obnašali v Afganistanu«, je poudaril vodja ruske diplomacije.

»Med hladno vojno in ko je obstajal berlinski zid, je bilo jasno, katero ozemlje je treba braniti. Zid je izginil, znotraj OVSE smo razglasili večno prijateljstvo, nedeljivost varnosti, solidarnost, dogovorili smo se, da nihče ne sme krepiti svoje varnosti na račun drugih – oni pa še naprej sprejemajo nove države,« je dodal Lavrov.

Ukrajino želijo »zvleči« v Nato, njen vstop v zavezništvo pa bo res spodkopal odnose med Rusijo in Zahodom, je opozoril minister in dodal, da se »vsakič izkaže, da se črta, ki jo mora NATO braniti, vse bolj premika - na vzhod.«

»Zdaj se je že približala Ukrajini. In to državo želijo povleči v Nato. Čeprav je vsem jasno, da Ukrajina ni pripravljena in ne bo prispevala h krepitvi varnosti zavezništva. To bo res spodkopalo odnose z Rusko federacijo, saj bo to najhujša kršitev uradne politične obveznosti, ki so jo prevzeli predsedniki ZDA in drugih držav članic Nata. Naj jih tolaži dejstvo, da so 'obrambno' zavezništvo. Ni nam lažje zaradi tega. Obrambna črta se nam je že približala« je pojasnil minister.

Medtem so v Ukrajini vztrajno trdili, da ne nameravajo sprožiti vojne za reintegracijo Krima. Čeprav je Volodimir Zelenski o tem že marca lani podpisal ukaz.

To bi nas vse, tudi Slovenijo, popeljalo v vojno z Rusijo. Zelo verjetno jedrsko. In to je ruska intervencija v Ukrajini sedaj preprečila. Je res mogoče še trditi, da ruski napad na Ukrajino ni bil preventiven?

In čeprav so vnaprej (slika spodaj) izlili celo že medalje za ukrajinske vojake, udeležene pri prihodnjem osvobajanju Krima. 

To bi nas vse, tudi Slovenijo, popeljalo v vojno z Rusijo. In to je ruska intervencija v Ukrajini sedaj preprečila.

Zelo verjetno jedrsko.

Je res mogoče še trditi, da ruski napad na Ukrajino ni bil preventiven?

V zvezi s tem je Lavrov spomnil, da 10. člen Washingtonskega sporazuma o ustanovitvi Organizacije Severnoatlantske pogodbe pravi, da lahko države članice Nata povabijo katero koli evropsko državo, ki ni del bloka, če je to v skladu z načeli tega sporazuma in lahko prispeva k krepitvi varnosti zavezništva.

Toda drugi dokumenti, ki države zavezujejo, zahtevajo, da se varnost obravnava celovito - potrebno je vzeti v obzir zadržke drugih držav.

»Za to gre. Preprosto nimajo pravice 'vabiti, kogar hočejo'. Preučiti morajo, v kolikšni meri to prispeva k varnosti samega zavezništva. Sprejeli so države, s katerimi imamo dobre odnose - Črno goro, Makedonijo,« je zaključil Lavrov in dodal, da glede na vojaške in vojaško-tehnične vire ni jasno, kakšen prispevek te države dajejo k varnosti bloka.

Tudi v Sloveniji nekateri izražajo solidarnost z Donbasom.

Evropsko in ameriško vodstvo je zaradi njihove »hinavščine« kritiziral tudi znani raziskovalni novinar in filmski ustvarjalec John Pilger.

Po mnenju nagrajenega novinarja Pilgerja je »absurdno«, da nam britanski predsednik vlade Boris Johnson in ameriški predsednik Joe Biden »predavata o etiki svetovnih zadev.«

Rusija se je namreč odločila za priznanje obeh republik v Donbasu šele po osmih letih in nenehnem obstreljevanju področja, kar je odneslo 14.000 življenj.

Biden trenutno krade afganistanske denarne rezerve in milijone obsoja na lakoto. Zahod bi lahko prinesel mir Ukrajini, a se je odločil, da tega ne bo storil.

Pred tem so ZDA organizirale puč v Kijevu, nova oblast pa je sprjele diskriminacijski zakon o jeziku in prepovedala ruščino.

Zahodne države kaj takega zagotovo ne bi tolerirale, je opozoril Pilger.

»Biden trenutno krade afganistanske denarne rezerve in milijone obsoja na lakoto. Zahod bi lahko prinesel mir Ukrajini, a se je odločil, da tega ne bo storil,« je dejal.

Nadzorna misija OVSE je namreč pred priznanjem obeh republik opazila več kot 2000 kršitev premirja, pri čemer je LPR povedala, da je organizacija zabeležila, da Kijev krši humanitarno pravo.

To se dogaja tudi v tem trenutku.

Pripadniki ukrajinskih sil so na primer zelo verjetno postrelili civiliste v mestu Buča, umore zvezanih ljudi pa pripisali ruski vojski. Gre za kršitve Ženevskih konvencij.

Nepristranske preiskave ni, ker so jo Ukrajina in zahodne sile preprečile.

Na posnetku spodaj se natčno sliši, kako je skupina, ki jo je vodil Boatsman iz Buče pobijala neoborožene civiliste.

Na posnetku eden od vojakov vpraša poveljnika, če lahko strelja v tiste, ki imajo moder trak na roki, on pa zakolne in reče da "seveda."

Sliši se, kako ljudje prosijo z besedami "prosim" in "prosim, ne ubijte me" in nato sledijo streli.

Sedaj se ti umori pripisujejo Rusiji, Slovenija pa zaradi tega izganja 33 ruskih diplomatov.

In vse stranke - tudi opozicijske, razen SNS - v svojo veliko sramoto temu ploskajo!

Takšne vrednote pa NATO širi pa lahko vidoimo tudi na primeru ljudi, ki jih na območjih, ki jih nadzorujejo ukrajinski nacifašisti, ki so se šolali s pomočjo častnikov zveze NATO vežejo za kandelabre in nato pretepajo.

Ljudem pa obraze namažejo s posebnim zelenim insekticidom, priljubljenim po vsem območju nekdanje Sovjetske zveze, ki pa ob odstranjevanju povzroči hude poškodbe na koži.

So vse to humani, demokratični pristopi, ki so v skladu s prvotnimi cilji zveze NATO?

Očitno ne, toda NATO sedaj demokracije ne bo več širil le po Bližnjem vzhodu in Evropi - očitno je, da se sedaj pripravlja na podobne akcije tudi v Jugovzhodni Aziji, zoper Kitajsko!

In to bi nas res moralo skrbeti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke