V mariborskem Obratu razstava zapuščine Marka Breclja

Razstava z naslovom Preobrat na Trgu revolucije v Mariboru bo na ogled do 14. julija in sodi v okvir spremljevalnega programa Festivala Lent. "Februarja 2022 je obstoj Marka Breclja doživel preobrat: Marka ni več, njegova razmetana zapuščina pa je tu! Njeno 'Pospravo' (kakor jo je imenoval) ne bo več režiral sam – danes mi režiramo njegovo kulturno zapuščino. In spomin nanj. Markovo nedosegljivo iznajdljivost, duhovitost in ustvarjalno delo bomo poskusili dostojno ohraniti tisti, ki smo mu bili blizu, ga podpirali in imeli radi," je ob razstavi zapisala ena od njenih snovalk Arijana Markučič Brecelj. Dodala je, da Maribor kot mesto razstave ni bil izbran naključno. "Zgodila se bo ravno v Mariboru – mestu, ki ga je imel najraje. Tu je s svojo družino živel mladost in okusil prve sladke sadeže nastopanja pred občinstvom; izkušnja, ki je zaznamovala njegovo življenjsko pot," je pojasnila.

Dosje "Muzeja Marka Breclja v nastajanju" je bil javnosti predstavljen 30. aprila letos, ko so drugič obeležili njegov rojstni dan brez njega.

Marko Brecelj (1951–2022) se je rodil v Sarajevu, odraščal je v Afriki in Mariboru ter živel in deloval v Kopru. Bil je soustanovitelj glasbene zasedbe Buldožer, od začetka 90. let je vodil Mladinski kulturni center v Kopru. Večkrat je kandidiral na koprskih županskih volitvah in bil s stranko Akacije v mandatu 2003–2007 občinski svetnik.

"Brecljev opus ne obsega 'samo' glasbenih stvaritev, ki so medtem že ponarodele, vsekakor pa zaznamovale več generacij prebivalcev iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, pač pa zajema celostno ustvarjalnost Marka Breclja kot umetnika-državljana, ki se je dosledno upiral lastni mistifikaciji in fetišizaciji," so zapisali avtorji ideje o Muzeju Marka Breclja.

Koncept so zasnovali in utemeljili Arijana M. Brecelj, Alenka Pirman in Peter Tomaž Dobrila. "S celostno ustvarjalnostjo imamo v mislih predvsem njegovo tenkočutno snovanje umetniških in civilnodružbenih akcij, ki jih je izvajal skupaj s številnimi sodelavci in podporniki. Marko Brecelj je bil pesnik, performer in glasbenik, pa tudi aktivist, politik ter kulturni in mladinski delavec in prav nobene od teh vlog ni opravljal po standardih kulturne oz. nevladniške industrije," so navedli. Zapisali so še, da osebe Marka Breclja ne moremo ločiti od delovanja Društva prijateljev zmernega napredka (DPZN) in Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB). "Zato Muzej Marka Breclja ne more biti posvečen eni osebi, pač pa eri, v kateri je Marko Brecelj živel in deloval," so še dodali.