Tožilstvo je zavrglo prijavo KPK zaradi projekta avtocestne policije

Redna notranja revizija poslovanja Uprave avtocestne policije je bila zaključena junija lansko leto. Ker je revizor ugotovil več različnih nepravilnosti, so revizijsko poročilo pod drobnogled vzele še druge pristojne institucije, Komisija za preprečevanje korupcije, Urad za nadzor proračuna in Državno odvetništvo. KPK je takoj uvedla preiskavo in preučila Sporazum o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah ter vso ostalo dokumentacijo, ki se je nanašala na projekt financiranja avtocestne policije.

Sporazum so decembra 2020 sklenili Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), Policija, Ministrstvo za infrastrukturo in DARS. KPK je presodila, da pri sporazumu ne gre za kršitve na področju nasprotja interesov, kar sodi v pristojnost komisije, ampak da gre za sume kaznivih dejanj, zato so zadevo predali Specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT). Ker je bilo ugotovljeno, da iz zadeve izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, je Komisija prijavo odstopila v pristojno reševanje SDT, so avgusta lani sporočili iz KPK.

Z notranjega ministrstva pa so takrat sporočili, da je revizor projekt revidiral po uradni dolžnosti in po prihodu ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar seznanil z ugotovitvami. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so bili kritični do sistema sodelovanja z družbo DARS tudi v delu dogovora, ki je določal, da MNZ plačuje Družbi za avtoceste mesečni pavšal v višini 2.837 evrov z DDV za paket storitev, ne da bi bile v skladu z določbami Zakona o javnih financah mesečno izkazane dejansko opravljene storitve. Prav tako so bili kritični do sofinanciranja nakupov opreme in vozil s strani Darsa, ker naj bi se to smatralo kot donacija, kar pa naj ne bi bilo v skladu z Zakonom o javnih financah, ki predvideva, da z donacijo za državo ne nastane nobena obveznost, niti v obliki protidajatve niti v obliki protistoritve.

Opozorili so še na stališče Računskega sodišča, da v kolikor je država v zameno dolžna zagotoviti določeno protistoritev, pravni posel izgubi naravo brezplačnosti, torej donacije, in pridobi elemente sponzorstva. Tesno in prepleteno razmerje ter celo zelo visoko pričakovano, več deset milijonsko sofinanciranje avtocestne policije lahko po naši oceni potencialno povzroči dvome v korektnost nadzora nad družbo DARS kot upravljavcem avtocest ali gospodarskim subjektom v delu, ki ga izvaja v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili avtocestna policija oziroma druge enote Policije, so zapisali na notranjem ministrstvu, zato so za presojo spornega sporazuma med Policijo in družbo DARS zaprosili tudi Državno odvetništvo.

Tam so bili mnenja, da je takšna ureditev nejasna tudi v smislu razmejitve med pristojnostmi Policije in Družbe za avtoceste ter da so nejasno definirani obseg, cena, naročanje in potrjevanje storitev. Prav tako tudi plačevanje prek pavšala, zahtevek za sofinanciranje, financiranje zakonskih pristojnosti, ekonomska neravnovesja, prepletanje sicer izključno pristojnosti Policije z nalogami družbe DARS, ki z vidika Zakona o Družbi za avtoceste v RS ne sodijo v domet koncesijske pogodbe. Prav tako so bili mnenja, da tudi povezava z visokimi zneski donacij s strani Darsa lahko ustvarja videz vplivanja na neodvisno in kakovostno izvajanje pristojnosti Policije v razmerju do Družbe za avtoceste.

Na notranjem ministrstvu ustavili takšno obliko financiranja

Da so pristojne institucije opozarjale, da so podani sumi kaznivih dejanj iz naslova oškodovanja premoženja, je potrdila tudi takratna notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je bila mnenja, da je bil projekt avtocestne policije predvsem projekt politike in ne stroke ter da je šlo le za neracionalno dodatno kopičenje delovnih mest.

Prometna stroka v Policiji je taki obliki, v kakršni je bila avtocestna policija vzpostavljena, nasprotovala oziroma opozarjala na velike pomanjkljivosti. Projekt je bil grajen na trhlih temeljih, pa ne samo z vidika velikega kadrovskega pomanjkanja, ki Policijo pesti že vrsto let in so zato, da so napolnili enote avtocestne policije, šibili na drugi strani postaje prometne policije. Ampak tudi zato, ker je izveden na pravno vprašljiv način, je lansko leto povedala v pogovoru za našo spletno stran.

Na revizijo se je takrat odzval prvi mož slovenske Policije Boštjan Lindav, ki je dejal, da je revizija projekta pokazala določene hude pomanjkljivosti. Za Policijo, ki je preiskovalni organ in bi morala biti zgled transparentnosti, je to nesprejemljivo. Verjamem, da bodo vse nadzorne institucije korektno izvedle postopke iz svojih pristojnosti in tudi ustrezno ukrepale. V reviziji so bile ugotovljene tudi pomanjkljivosti na strani Policije, zato je bil odrejen dodatni strokovni nadzor nad delom Uprave avtocestne policije.

Na MNZ so nato ustavili črpanje sredstev iz tega vira financiranja, je sporočil takratni v. d. generalnega sekretarja Gregor Novak. Policija je pristopila k drugačni ureditvi delovanja policije na avtocestah, da bi se odpravil dvom v neodvisnost in zakonitost delovanja Policije v razmerju do Darsa, je povedal in opozoril, da naj bi šlo pri tem projektu za sume kaznivih dejanj, ki lahko pomenijo oškodovanje javnih sredstev, za kar pa so pristojni drugi organi. DARS je financiral z donacijo, ta pogodba je danes pod presojo, kako so te donacije potekale oziroma ali so to sploh lahko donacije. Drugače pa je Policija financirala določene najemne storitve Darsa, ki so nekonkretizirane in iz tega naslova je vprašljivo tudi to financiranje, je pojasnil Novak.

Tožilstvo je zdaj presodilo, da domnevne nepravilnosti in sporno financiranje nimajo znakov kaznivih dejanj, kar pa še ne pomeni, da projekta ne bodo sankcionirale druge ustanove, saj so določene nepravilnosti lahko tudi predmet odškodninskih zahtevkov in sodnih postopkov. Za kazenski pregon morajo namreč biti izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja, ki pa jih tožilci očitno niso našli. Kako se bodo na to odzvali v Komisiji za preprečevanje korupcije, bomo poročali.

Kaj vse je pri projektu avtocestne policije zmotilo Službo za notranjo revizijo?

Kot že rečeno, sporna so se jim zdela plačila MNZ za mesečni pavšal za paket storitev Darsu, ne da bi bile izkazane dejansko opravljene storitve, kot to določa Zakon o javnih financah. Ni bilo konkretno opredeljeno, kaj se plačuje, dejanska količina storitev, lokacija, kvadratura in cena souporabe poslovnih prostorov, cene za preusmeritev prometa in podobno.

Zmotilo jih je tudi, da je bil sporazum sklenjen za nedoločen čas, dogovor med Policijo in Darsom pa za obdobje, dokler velja koncesijska pogodba, torej do leta 2060.

Medtem ko so vsi zakoni, ki so urejali izvrševanje proračuna v obdobju, na katero se nanaša revizija, določali omejen prevzem obveznosti le še za dve prihodnji leti. Obstajajo sicer tudi izjeme, ko se pogodbe lahko sklenejo za daljše časovno obdobje, vendar pa postavke iz paketa storitev Darsa po mnenju revizorja ne sodijo med izjeme oziroma pogodbe, ki bi se lahko sklepale za nedoločen čas.

Revizor je opozoril na nenavaden način financiranja avtocestne policije, ko naj bi šlo za dogovor, da si mora Policija prizadevati čim hitreje povečati prisotnost policije na avtocestah in v tem okviru izvesti organizacijske spremembe Policije, zagotoviti prisotnost policistov v centralnem nadzornem centru, uvesti mešane patrulje in podobno, DARS pa bo za ta namen izboljšanja varnosti med drugim sofinanciral opremo in vozila, je zapisal. Ob tem še poudarja, da v navedenih predpisih, ki urejajo področje financiranja dejavnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, ni zaslediti možnosti pridobivanja sponzorskih sredstev. Pojem sponzoriranja v zakonodaji, ki se uporablja za proračun, ni opredeljen, še piše v revizijskem poročilu.

Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije pa sta se že večkrat izrekla, da ravnanje, za katerega ni podlage v veljavni pravni ureditvi, torej tudi sponzorstvo, ni zakonito, še navaja revizor.