Na seji bi obravnavali ukrepe za preprečitev zapiranja predelovalnih podjetij, ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti ter ohranitev vključenosti slovenskih podjetij v deglobalizirane globalne verige. Kot je poudaril Jani Prednik (SD), sklic odbora ni namenjen obračunavanju opozicije z vlado. »Namen tega sklica je zgolj iskanje novih rešitev, ukrepov in pristopov, saj paketni pristop, ki ga je v obliki protikoronskih paketov ubrala vlada, očitno ne daje rezultatov,« je dejal.
Pričakujejo, da bo vlada nove rešitve predstavila že na odboru. Predlagatelji seje so sicer pripravili osem predlogov sklepov, ki naj bi bili po Prednikovih besedah podlaga za nadaljnje ukrepanje vlade. Opozarjajo predvsem na nedavne napovedi odpuščanj v več podjetjih. Aljaž Kovačič (LMŠ) je izpostavil ormoški Safilo, ki se bo po napovedih italijanskih lastnikov zaprl junija, brez dela pa naj bi ostalo 557 ljudi. »Območje Ormoža že danes trpi zaradi nižjega življenjskega standarda, zaprtje Safila pa bi pomenilo novo katastrofo za regijo,« je opozoril.
Kot je dodal, ne gre le za 557 zaposlenih, temveč cele družine, ki jim Safilo prinaša kruh. »Pričakujemo, da se bo vlada odzvala hitro in v ospredje postavila delavce,« je dejal in posvaril pred učinkom domin. V LMŠ so po Kovačičevih besedah prepričani, da bi morala vlada v protikoronske pakete vključiti varovalko, s katero bi podjetjem, ki prejmejo državno pomoč, za nekaj časa preprečili odpuščanja. Na nujnost takšne varovalke je opozoril tudi Miha Kordiš (Levica). »Z ohranitvijo delovnih mest bi morali pogojevati vso pomoč zasebnemu kapitalu in podjetjem,« je dejal.
Vladi je očital, da je ob sprejemanju protikoronskih paketov preslišala vsa tovrstna opozorila, rezultat pa so med drugim izgubljena delovna mesta v Safilu, Adientu in Boxmark Leather. »Menimo, da je treba napake te vlade odpravljati; med drugim s pogojevanjem vse nadaljnje pomoči z ohranjanjem delovnih mest,« je povedal. Če podjetja pomoči v primeru kršitev pravil ne bi vrnila, v Levici predlagajo vstop države v njihovo lastništvo in organiziran poseg države v sodelovanju z delavskimi kolektivi v njihovo upravljanje.
Tudi Marko Bandelli (SAB) je ocenil, da »pomoč podjetjem brez vizije ne prinaša ohranjanja delovnih mest«. »Vladni ukrepi so bili namenjeni mašenju lukenj, dolgoročne vizije pa vlada ni imela,« je dejal. Če želi Slovenija preprečiti zapiranje predelovalnih podjetij, ohraniti gospodarsko dejavnost in zaposlenost ter okrepiti vključenost slovenskih podjetij v deglobalizirane globalne verige, mora po njegovih besedah uresničiti strukturne reforme. »Brez tega Slovenija ne bo več konkurenčna in zanimiva za tuja podjetja,« je dodal.
