Bilka Baloh: "Vsak si lahko pomaga le sam!" Od postenja do ajurvede

14.12.2022 | 14:10

"Pri ajurvedskem zdravljenju gre za odpovedovanje in spremembo življenjskega sloga. Ni več pečenk in obilnih krožnikov! " (Revija Jana)

Natančna. To je beseda, ki dobro opiše Bilko Baloh, ki je v svojem pestrem življenju počela že marsikaj in na videz strašno različne stvari, a jo je vse že pred desetletji pripeljalo na sedanjo pot. Najprej je postala mojstrica za postenje, nato je iskala odgovore, zakaj nekaj deluje in zakaj ne, ter prišla do ajurvede.

Izdali ste že drugo knjigo o postenju; prva je bila Post, seme zdravja, ta pa ima naslov Post širi zavest – modrost celične inteligence. Gre za nadaljevanje?

Prva knjiga je poljudna in opisuje postenje, delovanje mikrobioma ter presnovnih organov. Druga je napisana za zahodnjaka, ki želi imeti vse znanstveno dokazano, preračunano v kilograme in številke, da je njegovemu umu všečno in bolj domače. V knjigi so zbrana zadnja znanstvena odkritja s področja molekularne biologije, epigenetike, raziskave, ki so jih naredili na kliniki Otta Buchingerja v Nemčiji, kjer se s postenjem ukvarjajo že več kot sto let. Pišem o tem, kaj se dogaja, ko telesu odvzamemo trdo hrano in ga pustimo na omejenih kalorijah, ki jih dovajamo z zelenjavnimi sokovi in bistrimi juhami. Z razstrupljanjem se raven nekaterih bakterij zniža, nekaterih pa poveča, omenjeni so tudi sirtuini. To je skupina beljakovin, med katerimi sta najpomembnejši SIRT1 in SIRT3, ki preprečujeta oksidativni stres.

Mimogrede, pred kratkim sem govorila z zdravnikom, ki zdravi črevesni mikrobiom. Odsvetuje klistir, češ da se zaradi njega lahko razvije še več škodljivih bakterij. Vi ga v svojih terapijah izvajate.

Klistiranje je v mojih terapijah samo eden od postopkov in je zelo učinkovito, ker mu sledijo še drugi. S klistirjem prečistimo zgolj pol metra debelega črevesja, nato pa je treba črevesje revitalizirati. Klistirji so različni – zdravilni in revitalizacijski. Delam po načinu ajurvede, kjer klistirju rečejo basti. Slabih bakterij v črevesni sluzi se lahko znebimo le, če jih ne hranimo, zato se postimo. Kadar delamo vodni klistir, je po njem treba izvesti revitalizacijski – oljni klistir, da črevesje nahranimo in naredimo prožno. Samo vodni klistir lahko dehidrira debelo črevo, in to ni dobro. V takem primeru je lahko celo škodljiv, sploh če ga izvajamo vsakodnevno. Klistir se izvaja izključno terapevtsko, torej v času, ko telo razstrupljamo. 

Kako ste od postenja prišli do ajurvede?

Pred 25 leti sem začela s klasičnim postenjem, torej odvzemom trde hrane, ki se nadomesti z zelenjavnimi sokovi in bistro hrano. Znanje sem nadgradila s študijem na AIVS pri dr. Davidu Fravleyju – Pandit Vamadeva Shastri. Že pred leti sem začela uvajati v program postenja ajurvedska orodja, ki jih najdemo tudi v pančakarmi – to je pet orodij, s katerimi prečistimo telo. Teh pet postopkov prečisti mikrobiom od zadnjika do ustne votline. Mikrobiom je sistem sluzi, ki ni oživčen, zato uradna medicina o njem ne govori kot o organu. V ajurvedi pa je to najpomembnejši »organ«, saj so v tem sistemu sluzi vse za nas izjemno pomembne bakterije.

Zanimivo, bakterije nimajo živčevja, nimajo rok ali nog ne možganov, pa vendar so si izbrale točno določen prostor v našem telesu. Neke bakterije imamo v debelem črevesju, druge v tankem, tretje so le v želodcu, spet druge v zgornjem delu mikrobioma. Če se čezmerno razrastejo slabe, nimamo dobrega imunskega sistema. Razmerje med dobrimi in slabimi bakterijami naj bi bilo po znanstvenih raziskavah 80 : 15 : 5. 80 odstotkov je tistih, s katerimi živimo v simbiozi, imamo jih na koži, za nohti, v laseh. 15 odstotkov se jih ne prehranjuje s hrano, temveč z minerali, vitamini, encimi, le redko z zelenjavo. Pet odstotkov pa je patogenih bakterij, ki jih vsakodnevno hranimo s sladkorjem, procesirano hrano, mesom … Teh pet odstotkov se hitro razraste, ko uživamo prej omenjeno hrano, ob tem pa dobre ostanejo v manjšini. Ko pade imunski sistem in ko v naše telo vstopijo mikrobi (skozi usta, nos, s hrano, rokami ...), nimamo »vojske«, da bi se telo spopadlo z njimi. Mikrobi prehajajo skozi sluznico v limfo, od tam v kri in potem po vsem telesu. Sprožijo se vnetni citokini in telo postane toksično.

Kadar na primer pride k meni nekdo z dermatitisom, ki mu uradna medicina ne zna več pomagati in mu predpiše dosmrtna biološka zdravila, začnem s terapijo na tankem črevesju, coni doše pita. Kadar so problemi z zaprtostjo, ledvicami ali kostmi, je treba najprej pozdraviti debelo črevo, cono doše vata …

Kdaj ste začeli svoje znanje uporabljati za pomoč drugim?

Pred dobrim desetletjem, že prej pa sem bila mentorica pri običajnih postih. Ko sem znanje nadgradila z ajurvedo, pa so se začele »čudežne« ozdravitve. Pri tem mi je v veliko pomoč dr. Milind Sajjanwar, moj mentor in učitelj, ki ima v Indiji kar štiri bolnišnice.

Ali obstaja kaj, pri čemer ne morete pomagati?

Ajurvedsko zdravljenje lahko traja več mesecev ali celo let. (Revija Zarja)

Seveda. Ajurveda je učinkovita, ko je človek pripravljen sodelovati in si želi ozdravitve. To pomeni, da si morata s terapevtom zaupati. V težjih primerih je vzpostavljanje ravnovesja dolgotrajno. Vse je odvisno od tega, na kakšni stopnji je neravnovesje. Če je človek vztrajen, je učinek terapij domala vedno zagotovljen. Ko zdravimo povečano došo pita, katere glavni element je ogenj, osebi prepišemo dieto oziroma hrano, ki v telesu hladi, da ustavimo vnetje. Ker je ajurveda zdravilna dietetika, je 80 odstotkov hrane, ki jo ljudje uživajo, kuhane. Je pa nekaj živil, recimo lubenica, ki se jo lahko uživa presno, surovo in v telesu hladi. Vendar je vse odvisno od tega, na kateri stopnji je vnetje. Poleti sem pomagala gospe, ki je imela dermatitis po vsem telesu. Zdravniki so dvignili roke. Ko sva že skoraj prišli do končnega rezultata, sva uvedli še lubenico. Vendar črevesje še ni bilo povsem revitalizirano in dermatitis se je spet pojavil, sicer v zelo mili obliki, že po nekaj urah. Pri koži moramo biti zelo previdni, saj je v domeni doše pita, to so tanko črevo, jetra, vranica in posledično kri.

Na katerih področjih imate najboljše rezultate?

Pri želodčnih težavah, povečani kislini, refluksu, kožnih boleznih, neplodnosti, veliko jih pride po kemoterapiji, da počistimo zdravila, pri zaprtju in driskah.

Ali lahko pomagate pri migrenah?

Seveda! Tudi pri glavobolih, nespečnosti, depresiji ... Ko sem še delala kot vzgojiteljica po metodi montessori, sem imela super sodelavko, ves čas veselo in nasmejano, ki jo je mučila nespečnost. V ajurvedi je spanje zelo pomembno, zato sem ji svetovala, naj iz prehrane odstrani določena živila. Takrat še ni bila pripravljena. Čez dve leti me je poklicala in povedala, da je na antidepresivih in uspavalih. Prišla je k meni in povedala, da post ni zanjo, ker res veliko poje. Takoj mi je kapnilo, da je njen belo obloženi jezik v kombinaciji z velikimi količinami hrane znak za parazite. Ker je bila res v slabi koži, sem ji pomagala pri prvih korakih postenja. Že po treh dneh je začela izločati parazite. S postenjem je nadaljevala tudi doma. Danes je brez antidepresivov in uspaval.

Se vaš pristop razlikuje od običajnega protokola ajurvedskih zdravnikov?

Delam po tradicionalnem načinu, ki ga učijo po ajurvedskih šolah v Indiji. V Sloveniji imamo kar nekaj ajurvedskih zdravnikov, vendar večina ni opravila dolgoletnega šolanja, ampak le tečaje. Kadar sama nimam dovolj znanja, pokličem dr. Sajjanwarja, ki me usmerja. Pri določenih neravnovesjih ljudi opozorim, da zdravljenje lahko traja več mesecev ali let. Sem ajurvedska terapevtka in se šolam za ajurvedsko zdravnico – vaidjo, kar pomeni pet ali šest let intenzivnega študija.

Sodelujete tudi z našimi zdravniki uradne medicine. Ali kdaj napotite bolnike k njim, ker se vam zdi, da bi lahko bolje pomagali?

Seveda, rada sodelujem z uradno medicino. Na mojih razstrupljevalnih odmikih je bilo že kar nekaj zdravnikov. Ko pokažem slike učinkov ajuverdskega zdravljenja, so nekateri presenečeni nad uspehom. No, jaz sem samo prevodnik, ki pove, kako se je smiselno spopasti z neravnovesjem, od človeka pa je odvisno, ali bo to tudi naredil. V šali pravim, da pobiram smeti. Ko odpove uradna medicina, ljudje poizkusijo še zdravljenje po naravni poti. Torej najprej obiščejo zdravnika in ne obratno, kar bi bilo bolj smiselno.

Ljudem so bolj všeč bližnjice, zato gredo verjetno raje po zdravila, kot da bi z vami povsem spremenili prehranjevalne navade?

Tako je. Pri ajurvedskem zdravljenju gre za odpovedovanje in spremembo življenjskega sloga. Ni več pečenk in obilnih krožnikov! (nasmešek). Ajurveda so red, disciplina, vztrajnost in ljubezen do sebe. Ajurveda ni le hrana – tu so še duh, telo, meditacija in joga. Eno brez drugega ne učinkuje, zato stranke seznanim, da se je dobro začeti spogledovati z meditacijo, usmerim jih tudi k učiteljem joge. Naša prana – življenjska energija – se mora pretakati po telesu. Joga in pranajama - pravilno dihanje sta pri vzpostavljanju ravnovesja ključni.

V marsičem je ajurvedsko zdravljenje podobno kitajski tradicionalni medicini, kajne?

Če pogledamo ozadje tradicionalnih medicin, vidimo, da so vse črpale iz ajurvede. Tibetanci živijo visoko v hribih, kjer je mraz, zato težko zdržijo brez mesa. Ko pa beremo njihove svete spise, ki opisujejo potek zdravljenja, vidimo, da je v njih osemdeset odstotkov ajurvede. Enako je s kitajsko tradicionalno medicino. Če nekaj učinkuje, je nesmiselno iskati druge načine, kajne.

Pod vašim okriljem so se postili zanimivi ljudje. Med njimi so Branko Čakarmiš, kranjski župan Matjaž Rakovec, Anja Križnik Tomažin, Nastja Mulej, Igor Pristavec, Žiga Vavpotič, pa Špela (pustiva priimek), katere zgodbo ste izpostavili že v prejšnji knjigi, vendar se ji je rak ponovil. Ali to pomeni, da vaše zdravljenje ni bilo uspešno?

S Špelo nisva »zdravili« raka, čistili sva kemoterapijo in nisva vpletali ajurvede. Zdravila se nalagajo v telesu in kemoterapija je še posebej trdovratna, saj se zasidra globoko v telesna tkiva. Rak se ji je ponovil, ker ga niso dobro odstranili. Zdravil in zelišč ni primerno mešati med seboj. Lahko pride celo do neželenih stranskih učinkov.

Kaj bi naredili, če bi k vam prišel nekdo, ki so mu postavili diagnozo rak?

K meni je prišla gospa, ki je imela raka že prej, potem so ji ga diagnosticirali še na očesu. Pri meni je naredila enainštiridesetdnevni post, vendar je bila že pred tem na onkološkem zdravljenju. Za tako dolgo postenje moraš stoodstotno verjeti, da bo telo raka »izstradalo«. Malo je takih, ki so tako pogumni. Menim, da je bolje, da se v takih primerih ljudje obrnejo na uradno medicino. Poleg tega je rakov veliko vrst, nekateri sploh niso ozdravljivi, ali pa jih diagnosticirajo prepozno ... Lahko smo hvaležni, da imamo za take primere uradno medicino.

Torej lahko pomagate tudi takim z že razvito boleznijo?

Vsak si lahko pomaga le sam. Ko človeku vse razložim in mi bo verjel, se bo pozdravil, če se bo tako odločil on, ne jaz. V ajurvedi je najpomembnejše zaupanje med bolnikom in terapevtom. Zato sem vsakodnevno v stiku s strankami, ki mi pošiljajo zelo intimne slike. Recimo, jezik je zemljevid presnovnih organov – predvsem tankega in debelega črevesja, iz njega pa razberem tudi, kako deluje vranica. Obloge na jeziku bi bile za nekoga neokusne, zame pa je to nekaj vsakdanjega. Saj dojenčkom mamice tudi brišejo pokakane ritke, pa to ni nič nenavadnega. Jaz pa vidim izločke odraslih. V čem je razlika?

Pred kratkim ste si zlomili ključnico in ste morali k zdravniku ...

Jaz nisem zdravnik! Z vsem spoštovanjem do uradne medicine, raziskav in kirurgije, ki je ima nekaj tudi ajurveda. Kirurgije je v ajurvedi zelo malo, saj s preventivo doseže, da ni potrebno veliko operacij. Ob težkih organskih poškodbah, zlomih, nesrečah ipd. je pač treba obiskati zdravnika!

Ali bo tisti, ki je opravil vse postopke čiščenja, za vedno zdrav?

Ne. Ajurveda pomeni veda o dolgoživosti življenja. Vsi se staramo in tudi naši organi, zato bomo vsi prišli do točke, ko neki organ ne bo več deloval optimalno. Če se razstrupimo in potem spet nezdravo živimo, bo zelo kmalu potrebno ponovno razstrupljanje. Človek lahko tudi dolgo trpi in je že desetletja na zdravilih, pa bo še verjel, da ga bo uradna medicina ozdravila. Ljudje dobivajo najrazličnejša zdravila, ki imajo stranske učinke, zaradi katerih dobijo še ena zdravila in potem še ena … Ravno zadnjič sem brala na eni od znanstvenih platform, da 68 odstotkov ljudi ne umre zaradi primarne bolezni, ampak zaradi zdravil. Ko sem bila na urgenci, mi je zdravnik dal za »darilo« protibolečinske tablete, jaz pa njemu svojo knjigo. Ko jo je preletel, mi je povedal, da se je osem njegovih sošolcev odločilo za sočasen študij ajurvede. Torej se vračamo k naravi, v pravo smer. 

Sonja Javornik/revija Jana