Po besedah podjetnikov bi bilo izredno zvišanje sprejemljivo le kot rezultat dviga dodane vrednosti, ki sloni na novih prebojnih tehnoloških rešitvah. "Zaradi izrednega dviga minimalne plače bodo podjetja še bolj izpostavljena tveganjem. Podjetja se že zdaj spopadajo z visokimi cenami energentov in ohlajanjem gospodarstva. Ne bi smeli preslišati opozoril, da bo višja minimalna plača dodatno poganjala rast inflacije," so v sporočilu za javnost zapisali v SBC-ju.
Regulacija minimalne plače "brez prave osnove" vodi v višanje življenjskih stroškov za vse, predvsem za tiste z nižjimi prihodki, kot so upokojenci, so opozorili.

"Izpostavljamo, da je v sprejemanju davčna reforma, ki bo spremenila dohodninske razrede. Po reformi bodo imeli zaposleni z nižjimi prihodki višjo dodatno splošno olajšavo. Z uveljavitvijo davčne reforme bodo zaposleni z nižjimi prihodki na boljšem," so poudarili v nadaljevanju. Izredna uskladitev minimalne plače bo medtem po njihovih navedbah porušila razmerja med posameznimi plačnimi razredi, kar naj bi podjetja v že tako zahtevnih razmerah potisnilo še v težji položaj.

V tej luči so se zavzeli za zvišanje minimalne plače na način, da bo dvig rezultat dviga dodane vrednosti, ki bo slonela na novih prebojnih tehnoloških rešitvah. "Več prebojnih tehnoloških rešitev bomo pridobili tako, da bomo na splošno razbremenili stroške dela, predvsem za razvojne kadre. Tako bomo lahko poskrbeli tudi za zaposlene z nižjimi plačami," so prepričani.
Podlaga za spremembo minimalne plače naj bo redna uskladitev z rastjo cen življenjskih stroškov, so sklenili.

Sorodna novica Golob: V četrtek na vladi 4,5-odstotni dvig pokojnin in minimalne plače

Apel delodajalcev

Na vlado so delodajalci naslovili apel, da se višina minimalne plače za prihodnje leto določi januarja 2023, "pri čemer se upošteva dejstvo, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin". Izredna uskladitev pa se jim zdi sprejemljiva le v primeru, "da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna, kot je bilo to urejeno pri subvencioniranju dviga minimalne plače iz osmega protikriznega zakonodajnega paketa".

Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je v četrtek to možnost zavrnil, dejal pa je, da bodo šli gospodarstvu naproti z novim ukrepom. "Pripravljamo shemo za čakanje na delo. Kakšna bo, bomo predstavili v kratkem," je napovedal. Vlada je na četrtkovi seji sprejela izhodišča za pogajanja s socialnimi partnerji glede dviga minimalne plače. Predlaga, da se minimalna plača že novembra uskladi z novo višino minimalnih življenjskih stroškov, prihodnje leto pa še z letno stopnjo inflacije.

Proti takšnemu usklajevanju so se že izrekli tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS).

Sindikalisti pozdravljajo napoved dviga minimalne plače

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozdravljajo napoved ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bo minimalna plača usklajena v dveh korakih, najprej z rastjo minimalnih življenjskih stroškov, januarja pa še z letno stopnjo inflacije. Ob tem opozarjajo, da je treba počakati na pisni predlog vlade.

Vlada je na četrtkovi seji sprejela pogajalska izhodišča za dvig minimalne plače, ki bodo predmet pogajanj s socialnimi partnerji. Vlada predlaga, da se minimalna plača že novembra uskladi z rastjo minimalnih življenjskih stroškov, prihodnje leto pa še z letno stopnjo inflacije.

"Predlagana izhodišča so zaenkrat zgolj usmeritev za pogajanja na Ekonomsko-socialnem svetu in pomenijo, da bi se minimalna plača, ki trenutno znaša neto 778 evrov, letos povečala na 804 evre. Z naslednjim letom pa naj bi bila po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti višja od 850 evrov," so v sporočilu za javnost spomnili v ZSSS-ju.

"Najavo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesca pozdravljamo. Predlog sledi razpravam, povezanim z izračunom minimalne plače na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta in določbam zakona o minimalni plači," je poudarila predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič.

Sindikati so po njenih besedah že na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta opozorili, da je dvig minimalne plače potreben v dveh korakih. Tudi sami so se zavzeli, da se najprej izvede zvišanje glede na izračunane minimalne stroške. Inštitut za ekonomska raziskovanja je namreč ta mesec po šestih letih pripravil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Drugo zvišanje bi sledilo januarja in bi upoštevalo najmanj rast življenjskih stroškov.

"Več bo mogoče komentirati takrat, ko bo besedilo predloga posredovano v obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu," je pojasnila Lidija Jerkič. Izvršni sekretar ZSSS-ja za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko se je strinjal, da je treba počakati na pisni predlog vlade: "Šele takrat bomo lahko predlog obravnavali in komentirali na podlagi zapisanega."