Bliža se martinovo - žlahtna kapljica skozi zgodovino

7.11.2023 | 09:20

Foto: arhiv DL

Vinska trta se je pojavila že v času oblikovanja zemlje, ko še ni obstajal človek. Arheologi so našli njen odtis.

V mlajši kameni dobi pa so že nomadska plemena, ki so se za krajši čas ustavljala na določenem kraju, obirala grozdje, ki je raslo v naravi in so ga predelovali v sok. Pravi začetek vinogradništva pa se je začel v Turčiji na meji z Gruzijo, kjer so že načrtno gojili trto pred 8000 do 9000 leti. Od tu pa se je vinogradništvo začelo širiti po Sredozemlju.

Feničani so že pred 2500 leti gojili trto, v ta namen so izdelali tudi prešo, vino pa so rabili pri svojih obredih. Imeli so zelo pomembno vlogo pri širjenju trte po Sredozemlju.

Naši poganski predniki so se s trto seznanili preko Keltov in pa tudi Rimljanov. Ob jesenskih praznovanjih so se zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih seveda prosili, da bi bila tudi prihodnja tako obilna.

Krščanstvo, ki je poganstvo hoteli zatreti na vsak način in mu to seveda ni bilo povšeči, je med 7. in 8. stol. hitro iznašlo način, da bi se poganski običaj pozabil. V tistem času je živel zelo priljubljeni duhovnik, misijonar in svetnik sv. Martin, ljudje so ga imeli izredno radi zaradi njegove dobrosrčnosti in seveda krščanstvo je zgrabilo priliko in njegov god - 11. november - označilo za martinovanje, čeprav sv. Martin ni imel nobene veze z vinogradništvom. Bil je namreč rimski vojak, nato se je spreobrnil v krščansko vero, postal menih, kasneje škof in širil krščanstvo. Hoteli so samo prikriti keltsko božanstvo. Pojedin, ki so pri obredu bile normalne, pa niso mogli prepovedati, te so ostale in so še danes.

Tudi v Grčiji in antičnem Rimu so poznali vinsko trto in pridelovali vino iz nje. Vino je bilo v Grčiji posvečeno bogu Dionizu, bogu trgatve, pridelave trte in vina. Uporabljali so ga za obrede, spremenili pa so se v veselice, gledališča, nastal je pravi verski zanos z obilico pijače.

Nič drugače ni bilo v Rimu, kjer so častili boga Bakhusa, bil je bog vina, cvetja in veseljačenja. Prebivalci Rima so bili dobri pivci in te obredne slovesnosti so se spremenile v prave bakanalije - razbrzdano veseljačenje, v divje orgije.

Starim Egipčanom je bilo vino sveta pijača, namenjena bogu Ozirisu, ki je bil simbol večnega življenja, učil je ljudi kmetijstva, gojenja sadovnjakov in vinogradništva. Vse to na lep način, brez groženj in orožja. Je bilo pa kaznivo dejanje, če so te našli opitega. Arheologi so celo našli pivska navodila, ki so bila leta 2050 pred n. št. vklesana na kamniti steber templja v mestu Babilon, med navodili je bilo zapisano tudi, da je kaznivo dejanje delati ponaredek z vodo.

V naših krajih so 400 let pred n. št. razširjali vinogradništvo Kelti, za njimi pa Rimljani, ki so zasedli naša območja. To se je obdržalo, ker je imelo krščanstvo velik vpliv, da se pridela čim več dobrega vina, ki so ga potrebovali pri svojih obredih. Tako so za vinsko trto v srednjem veku skrbeli predvsem menihi in tudi poskrbeli za vzpon vinogradništva.

Zanimivo je, da je pri nas najstarejša trta na svetu, in to v Mariboru, stara je preko 400 let.

Kmalu bo god sv. Martina, iz mošta bo nastalo vino, pričelo se bo veseljačenje. Lepo bi bilo, da bi to žlahtno kapljico uživali z razumom in ne z opitostjo, kajti šele tako bo ta praznik služil svojemu namenu in priznanju vsem vinogradnikom, ki so se celo leto trudili, da pridelajo vino, ki nam je v ponos.

E. C.